SiolNET. Novice Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V jezeru Vostok pod antarktičnim ledom morda plavajo ribe

4

termometer

Vzorci genetskega materiala v štirikilometrskem pokrovu iz ledu, ki prekriva jezero Vostok, dopuščajo možnost, da v skriti vodni gmoti vendarle miga še kaj drugega kot zgolj bakterije.

Jezero Vostok je največje v skupini 375 antarktičnih vodnih teles, ki jih prekriva do 4 kilometre debela ledena pokrovka. Vodo pod ledom so leta 1956 identificirali znanstveniki Sovjetske zveze, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa so natančen obris jezera določili njihovi britanski kolegi. Površina Vostoka meri približno 12.500 kvadratnih kilometrov, povprečna globina znaša 432 metrov, določene globeli pa se spuščajo tudi do 800 metrov pod gladino.

Skupina ruskih, ameriških in francoskih raziskovalcev je leta 1998 iz vrtine nad jezerom izvlekla najdaljšo ledeno svečo na svetu, dolgo kar 3.623 metrov, iz katere je bilo mogoče razbrati informacije o 420 tisoč letih nalaganja ledu. V delu vzorca, ki je bil najbližje površini jezera, so našli ekstremofilne mikrobe, ki so bili prvi pokazatelj življenja v enem najbolj neprijaznih naravnih habitatov na svetu.

Previjmo čas naprej: ker je Antarktika pod ledom prepredena s kompleksnim sistemom rek, so dežurni znanstveniki prepričani, da bi lahko tekoča voda v Vostok, ki sicer leži dobrih 200 metrov pod gladino morja, prenašala organizme iz drugih vodnih virov, tudi morja. Na to namreč kaže pred kratkim analiziran genetski material iz prvih vzorcev zamrznjene sveže vode na samem dnu skoraj štiri kilometre globoke vrtine pod raziskovalno postajo Vostok – led naj bi vseboval sledi ribonukleinske kisline (RNK) mikroorganizmov, ki jih biologija običajno povezuje z mehkužci, raki in tudi ribami.

Pozneje je bilo na podlagi pridobljenih vzorcev RNK identificiranih na tisoče že znanih preprostih življenjskih oblik. Kar 94 odstotkov je bilo bakterij, 6 odstotkov pa kompleksnejših večceličnih evkariontov. Večino je bilo mogoče povezati z ribami, kolobarniki, morskimi vetrnicami in lupinarji.

Ugotovili so tudi nekaj ujemanj z enoceličarji, ki odlično uspevajo v ekstremno vročih vodnih okoljih, kot je bližina vulkanskih hidrotermalnih vrelcev na morskih tleh. Tovrstni izpuhi predstavljajo odličen vir toplote in nutrientov tudi za večje organizme – vsaj enega si zagotovo želijo tudi morebitni prebivalci največjega podpovršinskega vodnega ekosistema na Antarktiki.

Jezero Vostok zadnja leta sicer močno privlači tudi astrobiologe, ki menijo, da pogoji za življenje globoko pod ledom niso drastično drugačni od okoliščin na mrzlih lunah plinastih planetov v zunanjem sončnem sistemu. Največ vzporednic z Vostokom glede na trenutno dostopno znanje o nebesnih telesih vlečeta Jupitrova luna Evropa in Saturnova luna Enceladus.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin