So klimatske spremembe postale dogma?

Pretekli mesec je klimatologe vsega sveta šokirala novica, da je eden izmed njihovih najbolj cenjenih kolegov prestopil na drugo stran.

Švedski meteorolog Lennart Bengtsson, nekdanji direktor Inštituta za meteorologijo Maxa Plancka v Hamburgu, je oznanil, da se bo pridružil raziskovalcem britanske organizacije Global Warming Policy Foundation (GWPF), ki velja za vodilno organizacijo t. i. klimatskih skeptikov. Leta 2009 jo je ustanovil konservativni britanski politik Nigel Lawson z namenom, da bi z raziskavami nasprotovali, kot je dejal politik, "pretirani zaskrbljenosti zaradi klimatskih sprememb".

Človeštvo ima pravico do resnice Bengtssona je znanstvena srenja malodane obtožila izdaje. Zavrnili so mu objavo raziskovalnega članka v reviji Environmental Research Letters, češ da je poročilo "politično nekorektno in škodljivo, saj lahko odpre vrata za posplošene trditve o napakah v zvezi z napovedmi klimatskih sprememb v medijih, ki podpirajo klimatske skeptike".

Bengtsson, sicer vodilni svetovni strokovnjak za klimatske modele, namreč že nekaj časa trdi, da je od konca 20. stoletja segrevanje Zemlje precej manjše, kot so to napovedovali klimatski modeli.

"Neznosno je, da znanost z modeli ne more pravilno napovedati, kaj se bo zgodilo. Nujno je, da modeli napovedi postanejo pravilnejši," je dejal v intervjuju za časopis Der Spiegel. Meni, da ima človeštvo, ki zaradi klimatskih sprememb dela ekonomske spremembe, pravico izvedeti prave podatke.

Zmerjanje s komunisti in dogmatiki Zato je bil tako bolj presenečen nad odzivom kolegov. Le tri tedne po nastopu nove službe je zaradi pritiskov odstopil od sodelovanja z Global Warming Policy Foundation.

V svojem odstopnem pismu je zapisal, da so se mu kolegi odpovedali, da z njim ne želijo več raziskovati, da ga obravnavajo tako, kot so v času makartizma v Ameriki obravnavali komuniste – kot državnega sovražnika številka ena: "Česa takega ne bi nikoli pričakoval od skupine sicer miroljubnih meteorologov. A očitno se je v zadnjih letih to močno spremenilo."

Je klimatska znanost postala dogmatska znanost? To ni prvič, da je kdo klimatske znanstvenike primerjal s komunisti. Že leta 2010 je tedanji češki predsednik Vaclav Klaus na srečanju organizacije GWPF v Londonu dejal, da je "dogma o klimatskih spremembah zamenjala komunizem kot največjo antidemokratično napako našega časa".

"Prestop" Lennarta Bengtssona je med klimatologi ponovno načel debato o tem, ali je znanost o klimatskih spremembah postala preveč dogmatična in dejansko zanika vse kritike.

Politična dogma proti izmerjenemu dejstvu Torej – ali so klimatske spremembe res postale znanstvena dogma? "So bolj in bolj politična dogma," meni Mišo Alkalaj, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu Jožef Štefan in avtor knjige Podnebna prevara.

Drugače pa meni Lučka Kajfež Bogataj, vodilna slovenska klimatologinja, članica Mednarodnega foruma za spremembe podnebja IPCC: "Podnebne spremembe niso nikakršna dogma, ampak opazovano in izmerjeno dejstvo. Razlogi zanje so fizikalno razloženi in povsem jasni. Človekov vpliv je dokazan praktično in teoretično."

97 odstotkov znanstvenikov meni … Lani je bila objavljena raziskava Johna Cooka in Dana Nuccitellija o znanstvenih poročilih o klimatskih spremembah. Z analizo 11.944 povzetkov znanstvenih raziskav v letih od 1991 do 2011 so ugotovili, da 32,6 odstotka vseh raziskav podpira tezo, da so klimatske spremembe posledica človekove aktivnosti, 0,3 odstotka pa jih to zanika.

A ker so v 97,1 odstotka raziskavah, ki podpirajo tezo o človekovi vpletenosti v segrevanje planeta, zaznali konsenzualno stališče o tej temi, so mediji kmalu začeli objavljati članke o tem, da 97 odstotkov svetovnih znanstvenikov trdi, da smo ljudje krivi za segrevanje. Torej se vsi strinjajo.

Razen dnevnika Wall Street Journal, ki je pretekli teden na prvi strani objavil uvodnik, ki zanika to trditev. In kaj se je zgodilo? Časopis je bil takoj obtožen, da je razpihovalec konservativnih idej, tako kot ves medijski imperij Ruperta Murdocha. O temi 97-odstotne podpore znanstvenikov pa so nastali celo humorni skeči. Na HBO je John Oliver v oddaji Last Week Tonight v štiriminutnem skeču povzel debato med klimatskimi skeptiki in zagovorniki. Video si je v enem tednu ogledalo skoraj tri milijone ljudi.

Levi in desni klimatologi Težava klimatskih sprememb torej ni toliko v znanstvenikih kot v politiki. Nekako je razumevanje podnebnih razmer razdeljeno na dva pola. Če ste levičar, trdite, da so podnebne spremembe huda nadloga, ki si jo je zakuhal človek sam. Če ste desničar, o klimatskih spremembah dvomite.

"Začetnica te politične dogme je britanska premierka Margaret Thatcher, ki je hotela sprivatizirati proizvodnjo ter distribucijo električne energije in spodbuditi gradnjo jedrskih central," meni Mišo Alkalaj. Kot pravi, je Margaret Thatcher več kot podeseterila sredstva za podnebne raziskave, seveda take, ki so dokazovale, da človeški izpusti CO2 vodijo v katastrofalno ogrevanje.

"Antropogeno ogrevanje je tako postal dodaten argument proti premogovnikom in v prid jedrskih central – Margaret Thatcher pa je kot prvi pomemben politik začela globalno lobirati za omejitev izpustov," razloži Alkalaj.

So vsi plačanci? Od tu dalje je bila navezava med politiki in znanstveniki zapečatena. "Več politične podpore in denarja je pomenilo več 'politično korektnih' raziskav o podnebnih spremembah, kar je neizogibno povzročilo vse večje zanimanje vse bolj senzacionalističnih medijev, kar je kot povratni učinek izvajalo pritisk v prid nove politično korektne 'znanosti'," svojo tezo razvije Alkalaj.

Toda obtožbe o kupovanju z denarjem letijo v vse smeri. Mnogi znanstveniki so javno že priznali, da so bili deležni vseh vrst pritiskov – od groženj, da bodo izgubili financiranje in s tem službo, do napačnih javnih interpretacij svojega dela. Roger Pielke, raziskovalec z Univerze v Coloradu, je za časopis Spiegel dejal, da je "javna debata o klimatskih spremembah dandanes tako umazana kot politika".

Glas heretikov Če torej velja politično korekten konsenz o klimatskih spremembah, ali se sploh še sliši glas tistih, ki menijo drugače?

"Glas dvomljivcev, ki po večini sploh nimajo ustrezne fizikalne oziroma klimatološke izobrazbe in objav s tega področja, se sliši še preveč, tudi po zaslugi medijev oziroma njihovih usmerjevalcev. Še zlasti v ZDA, kjer so skeptiki dokazano za svoje početje tudi organizirano financirani," je prepričana Lučka Kajfež Bogataj.

Po drugi strani pa skeptik Alkalaj trdi, da "tisti, ki služijo na račun teze o antropogenih podnebnih spremembah, take 'heretične' znanstvenike napadajo z vsakovrstnimi triki, ampak v zadnjem času se vse pogosteje zgodi, da so zgodbe o tovrstnem lovu na čarovnice objavljene v večjih medijih, kar jasno še bolj spodkopava že sicer neutemeljeno trditev o nekakšnem globalnem znanstvenem konsenzu." Zgodba Lennarta Bengtssona je že ena takih.

Zgodovina in njeni nauki Za konec le še nauk iz zgodovine: Galileo je bil zaradi dvoma o uradno dovoljeni dogmi obsojen na hišni zapor, kjer je napisal svoje najpomembnejše delo.

Malo verjetno je sicer, da bodo v današnjem času koga zaradi dvoma o modelih napovedi klimatskih sprememb zažgali na grmadi, a prav bi bilo, da bi politika znanstvenikom dopustila, da neovirano raziskujejo.

Znanstveniki pa bi morali biti s svojo neodvisnostjo tako samozavestni, da bi morebitne napake v raziskavah tudi priznali. Le tako bo manj lova v kalnih vodah klimatskih sprememb.