Povprečna raven človeške inteligence se znižuje

Genetik dr. Gerald Crabtree z Univerze Stanford je objavil študijo, v sklopu katere je želel raziskati napredovanje inteligence sodobnega človeka. Kot se je izkazalo, naj bi bil "kolektivni um" človeštva že precej časa na poti po klancu navzdol. Svoj intelektualni vrhunec naj bi glede na rezultate raziskave človeštvo doseglo pred kakšnimi 2.000 do 6.000 leti. Smo le še bleda senca svojih prednikov? Crabtree je v svojem delu, naslovljenem Naš krhki intelekt, opisal spremembe v naši genski sestavi, ki so ljudi naredile precej manj pametne, če že ne bolj neumne od davnih prednikov. V nedavni nadaljnji študiji je tako opisal številne mutacije na 5.000 genih, ki vplivajo na posameznikovo inteligenco. Ravno te mutacije naj bi povzročile, da je današnji človek z vidika inteligence le še bleda senca svojih prednikov. Velik pomen mutacij genov "Nova dognanja v genetiki, antropologiji in nevrobiologiji kažejo, da našo stopnjo inteligentnosti pogojuje veliko število različnih genov. Ravno v tem pa se skriva razlog za to, da je naša raven inteligence z genetskega vidika zelo krhka," je v svojem poročilu zapisal Crabtree, ki tudi dodaja: "Analiza stopnje mutacije človeškega genoma in števila genov, ki vplivajo na človeški razum in čustva, kaže, da skoraj zagotovo izgubljamo svoje intelektualne sposobnosti."

Antični Grk bi bil čustveno precej bolj stabilen Znanstvenik v raziskavi tudi poudarja, da so nas mutacije v zadnjih tisočletjih naredile vse manj sposobne za prilaganja na različne razmere. Glede tega naj bi bili naši predniki precej bolje "opremljeni", še navaja poročilo o izsledkih raziskave. "Če bi se danes med nami pojavil povprečni državljan iz grških Aten, ki je živel leta 1.000 pred našim štetjem, bi zagotovo spadal med najbolj pametne in intelektualno žive posameznike med našimi prijatelji in znanci. Tak antični človek bi imel dober spomin, širok nabor idej in jasen pogled na pomembna vprašanja. Prav tako bi šlo za eno od najbolj čustveno stabilnih oseb, ki jih poznamo," je izsledke slikovito opisal znanstvenik.

Genetik svoje rezultate raziskave med drugim pojasnjuje tudi z dejstvom, da so bili ljudje v (davni) preteklosti dnevno soočeni s krutim naravnim selekcijskim mehanizmom, ki je človeško vrsto prisilil k iskanju (inteligentnega) načina preživetja.