Pingvini sploh ne poznajo okusa rib

Ko na posnetkih dokumentarnih oddaj ali v kakšnem živalskem vrtu opazujemo pingvine, ko veselo in na videz z užitkom jejo ribe, lahko pomislimo, da je to zanje približno tak užitek okusov kot za nas kakšna skrbno pripravljena kuharska mojstrovina. Dokaz za izgubo treh temeljnih okusov je v genih Kitajski in ameriški znanstveniki nam zdaj razlagajo, da ta vtis vara. Odkrili so namreč, da pingvini poznajo samo okus slanega in kislega, medtem ko so čut za preostale tri temeljne okuse – grenko, sladko in umami (mesni okus) – izgubili že pred dolgo časa.

To trditev potrjujejo rezultati genetskih raziskav: dekodiranje genomov pingvinov je razkrilo odsotnost genov, odgovornih za manjkajoče temeljne okuse, natančnejše raziskave DNK pa so potrdile, da so vse vrste pingvinov prikrajšane za grenke, sladke in umami (mesne) okuse. Edini ptič, ki zaznava sladko, je kolibri To odkritje gotovo pojasni, zakaj pingvini tako hitro pogoltnejo kar cele ribe – ker sploh ne zaznajo njihovega okusa. Skoraj vse ptice, izjema je kolibri, so prikrajšane za možnost zaznave sladkega okusa, a vendarle imajo receptorje za zaznavo grenkega in mesnega (umami) okusa.

Ugotovitve za pingvine postanejo jasnejše ob podatku, da pri zelo nizkih temperaturah pošiljanje signalov iz receptorjev za grenko, sladko in umami v možgane ne deluje več. Znanstveniki predvidevajo, da pingvini teh okusov zaradi svojega mrzlega življenjskega okolja sploh niso več potrebovali in so zato postopoma odmrli. Kaj je vzrok in kaj posledica? Pingvini sicer imajo prirejeno zgradbo in delovanje jezika tej za mesojede nenavadni odsotnosti večine temeljnih okusov. Rib ne žvečijo, ampak jih kar pogoltnejo. Znanstveniki še vedno nimajo odgovora na vprašanje, ali sta izguba teh okusov in način prehranjevanja posledici teh sprememb jezika ali je ravno obratno.

Znanstveni članek o teh raziskavah so objavili v reviji Current Biology. Dokončni odgovor imajo le pingvini (a jih to najbrž sploh ne skrbi) Raziskovalci ameriške univerze Columbia, ki niso sodelovali v tej raziskavi, so naredili še korak naprej. Pravijo, da ne moremo z gotovostjo trditi niti tega, da pingvini zaznavajo kislo in slano. "Odsotnost genov pošilja zanesljivo sporočilo o odsotnosti neke lastnosti, toda prisotnost gena še ne pomeni zanesljivega delovanja neke lastnosti," je povedal raziskovalec David Yarmolinsky.

Znanstveniki zato že razmišljajo, da bi to, katere okuse pingvini zares zaznavajo, preverili tudi v raziskavah na živih pingvinih, ne samo z genetskimi raziskavami. Med živalmi, ki imajo zelo omejene možnosti zaznave okusov, so tudi delfini in kiti.