Nobelova nagrada za kemijo Nemcu in Američanoma za izjemno ločljivost mikroskopije

Kot je sporočila kraljeva švedska akademija za znanost v Stockholmu, je bilo v preteklosti vse prej kot očitno, da bodo znanstveniki kadarkoli lahko preučevali žive celice v najmanjših molekularnih detajlih. Leta 1873 je mikroskopist Ernst Abbe predpostavil fizično omejitev za največjo možno ločljivost tradicionalne optične mikroskopije - nikoli naj ne bi mogla biti večja od 0,2 mikrometra.

A Betzig, Hell in Moerner so si prislužili Nobelovo nagrado za kemijo prav zato, ker jim je uspelo preseči to dozdevno omejitev. Zahvaljujoč njihovim dosežkom na tem področju je optična mikroskopija vstopila v "nano svet", so zapisali v sporočilu za javnost.

Nagrada je namenjena dvema ločenima dosežkoma na tem področju. Za prvega je zaslužen Hell, ki je leta 2000 razvil t. i. STED metodo mikroskopije. Pri njej sta uporabljena dva laserska žarka - eden spodbudi fluorescenčne molekule k žarenju, drugi pa izloči vso fluorescenčnost razen tiste v nanometrskem volumnu. Preučevanje vzorca, nanometer za nanometrom, priskrbi podobo z večjo ločljivostjo, kot jo je predvidel Abbe.

Betzig in Moerner sta medtem ločeno položila temelje za drugo metodo - t. i. mikroskopijo za posamezno molekulo. Metoda temelji na možnosti vklopa in izklopa fluorescenčnosti posameznih molekul. Znanstveniki si tako lahko isto območje ogledajo večkrat, pri čemer lahko vsakič zažari le nekaj molekul. Betzig je to metodo prvič uporabil leta 2006.