Kanada izstopa iz kjotskega protokola

Kanada je tako prva država, ki je ratificirala kjotski protokol h konvenciji ZN o podnebnih spremembah in je enostransko predčasno izstopila iz tega trenutno edinega pravno zavezujočega mehanizma za zniževanje izpustov toplogrednih plinov.

Kent: Kjotski protokol kot tak ne more uspeti Protokol sicer zavezuje le razvita gospodarstva z veliko izjemo ZDA in pa tranzicijske države. "Kjotski protokol ne vključuje dveh največjih svetovnih onesnaževalk - ZDA in Kitajske, in zato kot tak ne more uspeti," je izpostavil Kent.

Protokol le ovira na poti k svetovni rešitvi podnebnih sprememb? Prepričan je, da kjotski protokol ni korak naprej k svetovni rešitvi podnebnih sprememb. "Kvečjemu je le ovira na tej poti," je poudaril in dodal, da tudi dogovor v Durbanu ne predstavlja poti naprej.

Iztekajoči se kjotski protokol naj bi nasledil dogovor v Durbanu Dogovor, ki so ga sklenili v Durbanu, predvideva, da bodo države začele pogajanja za sklenitev pravno obvezujočega sporazuma, ki bi nasledil iztekajoči se kjotski protokol in h kateremu bi se priključile vse glavne onesnaževalke, ki v ozračje izpuščajo največ toplogrednih plinov. Pogajanja naj bi glede na časovnico končali do leta 2015, sporazum pa bi začel veljati leta 2020.

Kanadski premier ne velja za najbolj navdušenega nad okoljskimi prizadevanji Kanadski mediji so že med štirinajstdnevno podnebno konferenco v Durbanu poročali, da naj bi konservativna vlada pod vodstvom premiera Stephena Harperja, ki ne velja za najbolj navdušeno nad okoljskimi prizadevanji in bojem proti podnebnim spremembam, že v nekaj tednih objavila, da se država umika iz protokola.

Kent pred odhodom v Durban teh govoric ni želel potrditi, je pa jasno ponovil stališče Ottawe, da ne misli pristati na podaljšanje kjotskega protokola, če ne bodo na zavezujoča določila o znižanju emisij toplogrednih plinov pristala vsa glavna gospodarstva, tako razvita kot hitro rastoča.

Kanada je v teh letih izpuste toplogrednih plinov le zvišala Povrh vsega pa je bila Kanada pri uresničevanju nacionalnih zavez po kjotskem protokolu popolnoma neuspešna. Medtem ko bi morala do leta 2012 izpuste toplogrednih plinov glede na 1990 znižati za šest odstotkov, jih je po najnovejših podatkih celo zvišala za 17 odstotkov.

Od zglednega mednarodnega igralca do naftne industrije Kanada je bila po mnenju okoljskih organizacij vrsto let zgleden mednarodni igralec v okoljskih in podnebnih zadevah, v zadnjih letih pa se je vse bolj odmaknila od te vloge in postaja s svojo naftno industrijo, ki vse bolj sloni na okoljsko spornem pridobivanju nafte iz bitumenskih peskov, na tem področju celo vse bolj problematična.

Po obsegu naftnih zalog tretja na svetu Kanada je po obsegu naftnih zalog tretja na svetu, ima jih namreč za 170 milijard 159-litrskih sodov. Proizvodnja nafte iz bitumenskih peskov, ki dnevno predstavlja 1,5 milijona sodov, naj bi se do leta 2025 povečala na 3,7 milijona sodov dnevno.