Kaj vse so že odkrili Slovenci

Jožef Stefan Eden od najpomembnejših slovenskih znanstvenikov je fizik Jožef Stefan (1835–1893). Je tudi edini Slovenec, ki je odkril kak temeljni fizikalni zakon narave – zakon o toplotnem sevanju črnega telesa. Ta zakon, ki se zdaj imenuje Stefan-Boltzmannov zakon in omogoča določitev temperature Sončeve površine, je odkril leta 1879. Že leta 1872 pa je Stefan prvi na svetu izmeril toplotno prevodnost plinov.

Jurij Vega Poleg Stefana je najpomembnejši slovenski predstavnik matematično-naravoslovnih znanosti Jurij Vega (1754–1802). Ta je med letoma 1783 in 1797 izdal štiri logaritemske priročnike. Leta 1794 je tako izšel najbolj izpopolnjen logaritmovnik, namenjen najzahtevnejšemu in najnatančnejšemu računanju – veliki desetdecimalni logaritmovnik.

Njegovi logaritmi so pripomogli k industrijski in znanstveni revoluciji v Evropi v 19. stoletju ter so bili nepogrešljivi vse do izuma elektronskih računalnikov. Poleg logaritmov se je Vega ukvarjal tudi z izumi na področju topništva in prispeval inovacije k urnemu mehanizmu.

Friderik Pregl Stefan in Vega sta živela v prednobelovih časih, tako je prvi in edini Slovenec, ki je prejel Nobelovo nagrado, kemik Friderik Pregl (1869–1930) oziroma Fritz Pregl, kot ga poznajo v nemško govorečem svetu (večino svojega življenja je Pregl preživel v Nemčiji in Avstriji).

Pregl je dobil Nobelovo nagrado za kemijo leta 1923, in sicer zaradi svojih raziskav na področju analize kemičnih spojin oziroma za utemeljitev katalize (kataliza je pospeševanje oziroma upočasnjevanje kemijske reakcije s pomočjo snovi katalizatorja, ki pri reakciji ostane enak).

Herman Potočnik Eden od utemeljiteljev astronavtike je slovenski inženir Herman Potočnik (1892–1929). Ta je leta 1929 v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Problem vožnje v vesolju, kjer je opisal potovanje v vesolje in bivanje človeka v vesolju.

Potočnik je idejni avtor geostacionarnega umetnega satelita in vesoljske postaje na breztežnostni krožnici okrog Zemlje. Ameriški geostacionarni telekomunikacijski satelit Syncon je leta 1963 zavzel natančno isti položaj, kot ga je izračunal že Potočnik.

Jožef Ressel Jožef Ressel oziroma Josef Ressel (1793-1857) je bil po rodu Čeh, toda večino življenja je prebil na Slovenskem. Ressel je leta 1827 patentiral ladijski vijak.

Janez Puh in Anton Codelli Bolj kot zaradi kakšne genialne iznajdbe ali zamisli sta v zgodovini avtomobilizma zaradi drobnih inovacij pomembna Janez Puh (1862–1914) in kranjski plemič, baron Anton Codelli (1875–1954). Oba veljata za pionirja slovenskega avtomobilizma. Codelli pa se je na primer ukvarjal tudi z razvojem televizije.

Ameriško-slovenski izumitelji Veliko odkritij pa so prispevali tudi ameriški Slovenci. Edi Gobec, ki se na drugi strani velike luže že dolga leta ukvarja z zbiranjem podatkov o ameriško-slovenskih izumiteljih in inovatorjih, mednje med drugim prišteva:

- Franceta Rodeta (pomagal je pri razvoju prvega žepnega računalnika), - Maksa Stuparja (vodil je izgradnjo znanih ameriških letal B-29, tako imenovanih letečih trdnjav), - Joeja Sutterja ("oče" boeinga 747), - Johna Reparja (odkril je posebno odporno gumo za vesoljske polete), - Alberta Volka (izdelal je kolesje lunarnega vozila), - Johna Hrastarja (snovalec vremenskih in izvidniških satelitov).