Ameriški znanstveniki so prepričani, da je odgovor pritrdilen, a obenem priznavajo, da obstajajo izjeme in omejitve, ki nekaterim fotografijam po krivem zmanjšajo indeks nepozabnosti.
Prelesten motiv sončnega zahoda, gorskega jezera z visokimi gorami v ozadju ali oceana vendarle ne bodo dolgo ostali v spominu tistih, ki jih opazujejo na fotografiji, zatrjujejo raziskovalci z ameriške univerze MIT (Massachusetts Institute of Technology). To so, kot poroča Washington Post, ugotovili z algoritmom, ki so ga naučili prepoznati nepozabne fotografije na približno enak način, kot jih dojemamo ljudje.
Bolj nenavadno je, bolj ostane v spominu
Motivi narave so med najmanj prepoznavnimi, več učinka pa imajo po njihovem mnenju nenavadni predmeti ali ljudje – celo takrat, ko se nam na prvi pogled motiv zdi bizaren. Zelo dobro se obnesejo motivi, kjer se čutita spopad in negotovost; recimo ko se soočata človek in medved ali ko škarje letijo po zraku. To so namreč nekateri izmed motivov, ki so, kot se lahko preveri na spletni strani raziskave, dosegli najvišje vrednosti.
Kako so merili nepozabnost fotografij?
Raziskovalci so nepozabnost fotografij ovrednotili tako, da so sodelujočim v raziskavi pokazali na stotine fotografij in jim dali navodilo, naj povedo, ko kakšno izmed njih vidijo drugič. Tiste, ki so jih pravilno prepoznali ob drugi predstavitvi, so ovrednotili kot nepozabne, s temi rezultati so nato učili računalniški sistem. Algoritem je tako začel prepoznavati dejavnike, ki fotografijo naredijo nepozabno.
Priložnost za izobraževanje
Toda natančne lastnosti, ki jih sistem prepoznava, niso vedno očitne, kar niti ne nasprotuje konceptu globokega učenja, kjer se računalniki učijo prepoznavati vzorce. Vodja raziskav Aditya Khosla meni, da izsledki lahko koristijo pri izboljšanju učinkovitosti izobraževanja, saj spomin posameznikov bolje učinkuje pri fotografijah, ki dosegajo višji indeks nepozabnosti. Prav takšne fotografije bi morale hitreje najti svoje mesto v učbenikih in učnih pripomočkih.
Pri zgodovinskih fotografijah algoritem odpove
Vsaj na enem primeru pa se nazorno pokaže, da algoritem vendarle ne more zajeti vsega, kar pri ljudeh vpliva na to, kako nepozabna se jim zdi neka fotografija – pri zgodovinskih fotografijah, kot so fotografije s protestov, vojnih dogajanj, dviganja zastave na spomeniku, izjemnih znanstvenih dosežkov, kot je prvi prihod človeka na Luno, algoritem poda nenavadno nizke indekse in praviloma zgreši tiste dele fotografij, ki pravzaprav imajo najmočnejšo sporočilno vrednost.
A znanstveniki ob priznavanju tega odstopanja povedo, da algoritem pri teh motivih ne more zlahka in v celoti zajeti drugačnih čustev, ki jih takšni motivi ustvarjajo. "Nekaj zgodovinsko pomembnega ima v ozadju preveč pripadajočega pomena," je za omenjeni ameriški časnik priznal Khosla.
Na zelo lepem posnetku narave je algoritem našel le malo tistega, kar je po njegovem mnenju nepozabno (označeno z rdečim). Posledično je tudi indeks zelo nizek, zgolj 0,292.
0
