Petek, 28. 1. 2022, 9.40
10 mesecev, 2 tedna
V času pandemije stopili iz ozadja: ena najhitreje rastočih gospodarskih panog
Ko na trgovskih policah nečesa začne primanjkovati, se začnemo spraševati, kako sploh neki izdelek pride od proizvajalca do naše trgovine ter kako surovina pride do proizvajalca. Takrat spoznamo, da v ozadju oskrbovalne verige deluje cela skupina ljudi, za katere sploh ne vemo, a so tako ključni, da bi brez njih težko shajali. To so strokovnjaki za logistiko.
Kaj se zgodi, ko nasede tovorna ladja s kritičnim blagom?
Na področju logistike in oskrbovalnih verig se že skoraj dve desetletji dogajajo zelo velike spremembe, ki se jim strokovnjaki s področja logistike zmorejo hitro prilagajati, saj ima dobro podkovan kader velike sposobnosti operativnih taktičnih odločitev. Dobro obvladovanje podatkov, ki jih je treba stalno zbirati, analizirati in vrednotiti, jim omogoča, da lahko izboljšujejo ter načrtujejo nove logistične in transportne aktivnosti.
Ko se zgodijo veliki nepredvidljivi dogodki, o katerih poročajo vsi svetovni mediji, se vsi ljudje zavemo izjemnega pomena dobrih logističnih strategij. Februarja lani smo vsi spremljali, kaj se dogaja s 400-metrsko tovorno ladjo Ever Given, ki je na poti iz Kitajske proti Rotterdamu na Nizozemskem zablokirala Sueški prekop. Ladja je zaradi sunkov vetra med Rdečim in Sredozemskim morjem zavila s poti in nasedla. Posledice zapore Sueškega prekopa so se v oskrbovalni verigi čutile še več mesecev, saj so nastale velike zamude v pristaniščih. Oviran je bil prehod kritičnega blaga, nafte, kemikalij, žit in drugih surovin po vsem svetu. Prek Sueškega prekopa poteka namreč kar 12 odstotkov svetovne pomorske trgovine. Kot je takrat poudarila Tina Cvahte Ojsteršek s celjske Fakultete za logistiko mariborske univerze, za vsak dan, ko je promet skozi predor zaustavljen, traja vsaj dva dni, da se zamude nadoknadijo.
Dragi sodelujoči v nagradni igri, obveščamo vas, da je zbiranje prijav za obisk Fakultete za logistiko zaključeno.
Vsi nagrajenci bodo obveščeni preko maila, obisk fakultete bo omogočen tudi vsem prijavljenim in sicer v četrtek 10. 3. 2022.
Omejitve zaradi koronavirusa so vplivale na prometne tokove in položaje, s tem pa posledično tudi na mobilnost ljudi in tovora. Delež tovornih vozil, ki niso vozila, je znašal približno 30 odstotkov. Pandemija je vplivala na vse vrste transporta, še posebej na letalski promet, saj so se letalske družbe zaradi širjenja koronavirusa odzvale z zaustavljanjem poletov. Širjenje virusa je škodovalo tudi svetovnemu ladijskemu prometu. Kar 80 odstotkov svetovne blagovne menjave se namreč izvede prek morskega transporta.
Ta čas je pokazal, da spremenljivost trga odraža ranljivost globalizacije. Geopolitična nestabilnost je čez noč prinesla dvig cen surovin, priča smo bili pomanjkanju kapacitet skladišč in transporta, ki ga spremlja še astronomska rast cen. Pandemija je odkrila tudi slabost sprotnega upravljanja zalog in ranljivost dozdajšnjih strategij nabave. Izjemno se je povečala spletna potrošnja, kar je za poslovanje podjetij nov izziv.
Na dan je treba obdelati tudi 100 prevozov
Podjetja se vedno bolj zavedajo, kako pomembno je zaposlovanje kadrov, ki imajo strokovna znanja s področja upravljanja tokov blaga in surovin in ki zmorejo v hitrem življenjskem tempu v kratkem času opraviti veliko klicev, se hitro odločati, imeti pozitiven pogled na različne izzive in hkrati natančno spremljati različne podatke, ki imajo pomembno vlogo pri delu logista. "Tako obdelamo približno 100 prevozov na dan - letalskih, ladijskih, polnih kamionov, zbirnikov, kombijev, specialov in DHL-ov. Pri vsakem tretjem prevozu gre vsaj ena izmed zgoraj naštetih stvari narobe. In spet rešuješ. Vsak dan. Vse po sistemu 'just in time', ki je v avtomobilski industriji zelo priljubljen," je povedal Marcel Lejko, diplomant ter vodja transportnega in carinskega oddelka v podjetju Hella Saturnus Slovenija.
V katerikoli industriji je treba blago nabavljati, skladiščiti in odpremiti. Logistika pa igra pomembno vlogo tudi v storitvenem sektorju. Učinkovito upravljanje vseh poslovnih funkcij je v trenutnem poslovnem svetu ključnega pomena.
Skoraj 100-odstotna zaposljivost diplomantov Fakultete za logistiko
Skladno z razvojem, globalizacijo, digitalizacijo, robotizacijo, s prehodom v pametno družbo in ne nazadnje tudi z odgovorom na koronakrizo se širijo tudi znanja s področja logistike. Strokovnjaki posameznih področij na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru s svojim znanstvenim entuziazmom in sodelovanjem s partnerji iz gospodarstva ustvarjajo nova znanja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru je vodilna izobraževalna in znanstvenoraziskovalna institucija s področja logistike v Sloveniji in se lahko pohvali z izjemno zaposljivostjo diplomantov, ki znaša kar 97,73 odstotka (do 25. januarja 2022 je diplomiralo 1.716 študentov in le 39 med njimi jih trenutno išče zaposlitev po podatkih zavoda za zaposlovanje).
Logist oziroma diplomirani inženir logistike se lahko zaposli kot vodja skladišča, vodja poslovalnice v maloprodaji, vodja logistike, vodja paketne distribucije, skrbnik procesov, organizator proizvodnje, disponent, referent v špediciji, referent v logistiki, referent v prometni pisarni, koordinator/organizator transporta, administrator/vodja voznega parka, nabavnik, nabavni/prodajni referent, skladiščnik na sprejemu/izdaji, vodja proizvodnje in drugo.
"Velikokrat si kot študent niti ne predstavljaš, kakšne možnosti imaš za zaposlitev s fakulteto, kot je FL," je povedal Tilen Lavrič, diplomant magistrskega študija in svetovalec za poslovnoinformacijske sisteme pri S&T Slovenija.
Odlična izbira za vrhunske športnike
Fakulteta se je s certifikatom Športnikom prijazno izobraževanje približala potrebam športnikov. Tudi Lucija Polavder, nosilka bronaste olimpijske medalje, je študirala na Fakulteti za logistiko. "Predavanja so izjemno zanimiva in razgibana ter za izredne študente tudi zelo prilagodljiva. V času študija sem imela status vrhunske športnice, zato sem morala veliko preštudirati prek računalnika. Ekipa fakultete je izredno prijazna in vedno pripravljena pomagati."
Logistika kot ena najhitreje razvijajočih se gospodarskih panog
Logistika kot veda je eno najhitreje razvijajočih se področij in predstavlja steber gospodarstva. Prihodnost logistike je v krajših oskrbovalnih verigah, krepitvi sodelovanja z lokalnimi dobavitelji, večji poudarek bo na odzivnosti oskrbovalnih verig in možnosti hitrega prilagajanja na nove razmere.
Odgovorna podjetja bodo v prihodnje namenjala več poudarka presoji izvora surovin in svojih dobaviteljev za povečanje varnosti oskrbe. Z vidika zagotavljanja varnosti oskrbe bodo morala podjetja vedeti, od kod izvirajo njihove surovine in blago ter kdo so njihovi primarni dobavitelji.
Nov študijski program za prihodnost
"Sodobne študijske vsebine so skrbno premišljene ter pripravljene v skladu z najsodobnejšimi gospodarskimi smernicami in sodobnimi dognanji s področja logistike ter smernicami Evropskega logističnega združenja," je povedala prof. dr. Maja Fošner, dekanica Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. Študijski programi so kot odlični prepoznani tako v slovenskem kot tudi mednarodnem okolju, kar dokazujeta tudi mednarodni akreditaciji ECBE in ACBSP.
Visokošolski strokovni študijski program GOSPODARSKA IN TEHNIŠKA LOGISTIKA študenta seznani z osnovnimi, a ključnimi logističnimi funkcijami: načrtovanjem potreb, nabavo, skladiščenjem, distribucijo, transportom, poprodajno in razbremenilno logistiko. Pridobil si bo znanja iz podjetništva, inoviranja, aktualnih in novih tehnologij. Namenjen je tistim, ki se želijo takoj po opravljeni diplomi zaposliti.
Na univerzitetnem študijskem programu LOGISTIKA SISTEMOV študenti pridobijo kompetence s področja menedžmenta, kot so vodstvene veščine, samoiniciativnost, znanje upravljanja ljudi, znanje poslovnih procesov in konceptov trajnostnega razvoja, naučijo se uvajati principe pametnih skupnosti, avtonomnih vozil, dronov, digitalizacije procesov, avtomatizacije skladiščnih sistemov in robotizacije proizvodnje. Pri svojem delu tako znajo uporabljati optimizacijske metode, kot so analize, simulacije, osnovno programiranje, optimizacija in implementacija rešitev v praksi. S tem študijskim programom se diplomanti potegujejo za naslednja delovna mesta: direktor logistike, vodja distribucije, menedžer oskrbovalnih verig, vodja nabave, koordinator poslovnih in logističnih procesov, skrbnik ključnih strank, direktor prodaje, vodja planiranja, projektni menedžer, ustanovitelj in vodja lastnega podjetja, osnovanega na inovativnih logističnih rešitvah.
Magistrski študijski program LOGISTIKA SISTEMOV pa je namenjen tistim, ki si želijo soustvarjati razvoj svetovne logistike, delovati v mednarodnih okoljih in velikih korporacijah ali pa voditi srednja in velika slovenska podjetja.
Študiraj logistiko!
Spletni informativni dnevi
Fakulteta za logistiko namerava z novim študijskim letom predstaviti nove programe, ki zajemajo vse družbene in ekonomske spremembe, nastale kot posledica pandemije in spremenjenega načina poslovanja, ter znanja, ki bodo v panogi aktualna šele čez nekaj let.
Predstavniki posameznih laboratorijev bodo predstavili tehnologijo in skozi primere prikazali, katera znanja in kompetence bodo študenti pridobili.
Po uradnem zaključku predstavitve bodo za vse obiskovalce spletnih informativnih dni organizirali tudi klepet s študentoma iz visokega in univerzitetnega programa, ki bosta odgovarjala na vprašanja dijakov.
Informativni dnevi bodo potekali na spletu 11. in 12. februarja,v treh terminih.
Več informacij o informativnih dnevih: https://informativni.fl.um.si/.
