Četrtek, 5. 6. 2025, 15.48
19 ur, 48 minut
Članice Nata zelo blizu dogovora: kmalu pet odstotkov za obrambo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Druga osrednja tema tokratnega ministrskega zasedanja in vrha bo tudi nadaljnja podpora Ukrajini. Po sredinem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino se bodo ministri danes neformalno sestali v okviru Sveta Nato – Ukrajina. Na fotografiji Mark Pete Hegseth.
Članice Nata so zelo blizu dogovora o petih odstotkih BDP za obrambo, ki jih zagovarjajo ZDA, je po današnjem srečanju s kolegi v Bruslju dejal ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Po njegovih besedah lahko zavezo o 3,5-odstotnih izdatkih za vojsko in 1,5-odstotnih za naložbe, povezane z obrambo, izpolnijo vse zaveznice. Slovenija, ki jo je na zasedanju zastopal obrambni minister Borut Sajovic, naj bi že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa bo te izdatke postopoma povečala do treh odstotkov. V okviru danes dogovorjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti bo Slovenija po besedah ministra med drugim okrepila še protizračno obrambo, pa tudi helikopterske enote.
"Članice že zdaj močno presegajo dva odstotka in menimo, da so zelo blizu, skoraj soglasne, glede petodstotne zaveze za Nato," je dejal Hegseth, ki pričakuje, da bodo zavezo voditelji potrdili na vrhu zavezništva v Haagu konec meseca.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes ob prihodu na ministrsko srečanje napovedal, da od njega pričakuje zgodovinski dogovor o ciljih glede obrambnih zmogljivosti. Med prednostnimi področji je omenil zračno in protiraketno obrambo, orožje dolgega dosega in logistiko.
Omenjeni cilji bodo podlaga za pripravo načrta za povečanje izdatkov, o katerem naj bi nato na vrhu na Nizozemskem 24. in 25. junija odločali voditelji članic Nata. V skladu s predlogom, ki naj bi ga na vrhu predstavil Rutte, bodo članice 3,5 odstotka od petih namenile za naložbe neposredno v obrambo, dodatnih 1,5 odstotka BDP pa za druge naložbe, povezane z obrambo in varnostjo.
"Ta kombinacija predstavlja resnično zavezo in menimo, da jo lahko izpolni vsaka država," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Hegseth.
Neuradno: ministri so se dogovorili glede krepitve obrambnih zmogljivosti
Nemška tiskovna agencija dpa medtem ob sklicevanju ne neuradne vire poroča, da so se ministri na današnjem srečanju že dogovorili glede krepitve obrambnih zmogljivosti. V skladu z dogovorom naj bi vsaka od zaveznic prejela natančna navodila glede svojega prispevka k skupni obrambni.
"Moramo se braniti, vlagati v rakete dolgega dosega, nove nacionalne obrambne formacije, sisteme poveljevanja in nadzora. Vse to se mora zgoditi, to pa pomeni velike naložbe, ki jih potrebujemo v celotnem Natu," je dejal Rutte. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa je pojasnil še, da novi načrt naložb v obrambo temelji na tem, kar zavezništvo potrebuje v smislu strateških zmogljivosti.
Kot je Rutte dejal v sredo, bodo v ciljih določili, kakšne vojaške sile in konkretne obrambne zmogljivosti potrebujejo članice, da bodo prispevale k okrepitvi odvračalne in obrambne drže Nata. Med prednostnimi področji je omenil zračno in protiraketno obrambo, orožje dolgega dosega in logistiko.
Nemški obrambni minister: Nemčija potrebuje do 60 tisoč dodatnih vojakov
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob prihodu na današnje srečanje dejal, da Nemčija za dosego novih Natovih ciljev glede zmogljivosti potrebuje do 60 tisoč dodatnih vojakov v aktivnem sestavu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nemčija si sicer že nekaj časa prizadeva povečati svojo vojsko. Po podatkih obrambnega ministrstva je konec lanskega leta štela 181.150 pripadnikov, kar je manj od dozdajšnjega cilja 203 tisoč vojakov.
"Že zdaj vemo, da bomo morali porabiti veliko več, če bomo želeli doseči vse cilje. Dosegli bomo ravnovesje porabe med Kanado, Evropo in ZDA," je še napovedal Rutte. Dodal je, da so ZDA pokazale popolno zavezanost Natu, vendar se pričakuje, da bodo tudi evropske zaveznice in Kanada povečale izdatke. "Prepričan sem, da bomo to dosegli," je poudaril.
Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je ob prihodu na zasedanje izpostavil, da se članice zavezništva ne bi smele zanašati le na ZDA. "V svetu s številnimi grožnjami, ki so jih ZDA pripravljene pomagati reševati, se ne moremo in ne smemo zanašati samo na Ameriko," je dejal po poročanju agencije Ansa.
Še daleč od ciljev
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi bil cilj približno 30-odstotno povečanje obrambnih zmogljivosti, pri čemer pa zavezništvo trenutno ne dosega niti obstoječih ciljev.
To med drugim velja za Slovenijo, ki srednji bojni izvidniški bataljon in srednjo bojno bataljonsko skupino še vzpostavlja.
Cilji bodo obenem podlaga za pripravo načrta za povečanje obrambnih izdatkov, o katerem naj bi na vrhu na Nizozemskem 24. in 25. junija odločali voditelji članic zavezništva. Rutte naj bi predlagal izdatke v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za naložbe neposredno v obrambo in dodatnih 1,5 odstotka BDP za druge naložbe, povezane z obrambo in varnostjo.
Med novimi Natovimi cilji za Slovenijo zmogljivosti zračne obrambe
Slovenija, ki jo je na zasedanju zastopal obrambni minister Borut Sajovic, naj bi že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa bo te izdatke postopoma povečala do treh odstotkov. V okviru danes dogovorjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti bo Slovenija po besedah ministra za obrambo Sajovica med drugim okrepila protizračno obrambo, pa tudi helikopterske enote. Glede protizračne obrambe je minister v Bruslju pojasnil, da je Slovenija od Nemčije že kupila tri sisteme Iris-T srednjega dosega.
Kot je še povedal minister Borut Sajovic, bo Slovenija v okviru novih Natovih ciljev okrepila tudi helikopterske enote in logistične zmogljivosti.
"Poleg treh sistemov Iris-T srednjega dosega za obrambo proti dronskemu in podobnemu delovanju planiramo še dve enoti," je dodal minister. Pojasnil je, da gre za dva sistema kratkega dosega, o nakupu katerih se Slovenija in Nemčija še dogovarjata.
Kot je še povedal, bo Slovenija v okviru novih Natovih ciljev okrepila tudi helikopterske enote in logistične zmogljivosti. Obenem bo nadaljevala izgradnjo bataljonske bojne skupine in bojnega izvidniškega bataljona, ki sta bila že doslej med osrednjimi cilji.
"V nadaljevanju bo ključna implementacija ciljev skozi nacionalno obrambno načrtovanje in okrepljene investicije v obrambo, kar Slovenija že implementira," je še poudaril minister na novinarski konferenci po zasedanju.
ZDA imenovale novega vrhovnega poveljnika Nata za Evropo
ZDA so na položaj novega vrhovnega poveljnika sil zveze Nato v Evropi imenovale generala zračnih sil Alexusa Grynkewicha, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grynkewich bo na položaju zamenjal generala kopenske vojske Christopherja Cavolija, ki je zavezništvo vodil v času ruske invazije na Ukrajino.
