Zdajšnja energetska kriza Zahoda nikakor ni prva

Zapleti okrog dobave plina iz Rusije se od napada ruske vojske na Ukrajino vsak dan le še stopnjujejo. Ravno danes začne veljati odredba ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katero je enostransko spremenil dolgoročne pogodbe o dobavi naravnega plina "sovražnim državam" (med katerimi so vse države članice Evropske unije) v delu, ki zadeva način plačila.

Namesto dogovorjenih plačil v evrih ali dolarjih Putin zdaj zahteva plačila v ruskih rubljih prek bančnih računov, ki naj bi jih države odprle na ruskih bankah, ki jim je zaradi sankcij onemogočeno sodelovanje v svetovnih plačilnih mehanizmih. Ravno tako ni jasno, po katerem tečaju bi tako obračunavali rusko valuto, ki je v slabih 40 dneh od vdora ruske vojske v Ukrajino v menjalnici padla s približno 75 na 120 rubljev za en evro, saj bi s takšnim ukrepom Putin poskusil zmanjšati velik padec vrednosti domače valute.

Novice Janša in Plenković v Zagrebu: plin s Krka tudi v Slovenijo?

Tudi v razvitem svetu so imeli redukcije

Nemčija, Francija ter druge zahodne države in članice Evropske unije, tudi Slovenija, so odločno zavrnile Putinovo enostransko spremembo prodajnih pogojev, čeprav je Putin zelo jasno dal vedeti, da bo tako ustavil dobavo naravnega plina.

Številnim zahodnim državam, ki so zelo odvisne od ruskega plina, to lahko v hipu povzroči velike težave, ker nadomestnih poti ni mogoče vzpostaviti čez noč.

Novice Vrtovec: Slovenija ne pristaja na rusko izsiljevanje

Vmesno obdobje lahko ob že galopirajoče rastočih cenah povzroči tudi velike motnje pri dobavi energentov ali celo potrebo po omejevanju njihove porabe in splošno recesijo – a to ne bi bilo prvič.

Pred skoraj 50 leti, natančneje leta 1973, se je svet spopadal z eno od večjih energetskih kriz zaradi naftnega embarga, ki so ga med arabsko-izraelsko vojno članice združenja OPEC (države izvoznic nafte) iz arabskega dela sveta uvedle ZDA in njenim zaveznicam kot odgovor na njihovo podporo izraelski vojski.

Novice "Naša in morda še katera generacija poceni energije ne bo več doživela"

Ali bo načrt IEA odpravil zdajšnja energetska tveganja?

Ravno ta kriza je novembra 1974 vplivala na ustanovitev Mednarodne agencije za energijo (IEA), katere članice si skupaj prizadevajo za ukrepanje v primeru morebitnih motenj dobav energentov in za zagotavljanje varne in trajnostne globalne oskrbe z energenti.

Prav ta medvladna organizacija je zdaj že izdelala načrt, s katerim upajo, da jim bo uspelo vsaj zmanjšati, če ne v celoti ukiniti odvisnost evropske sedemindvajseterice od ruskega plina.

Mednarodna agencija za energijo s sedežem v Parizu šteje 31 držav članic (Slovenije ni med njimi, zemljepisno najbližje so nam Avstrija, Češka, Francija, Italija, Madžarska, Nemčija, Slovaška in Švica) in še osem pridruženih članic (vseh osem je zunaj Evrope).

Eno od poslanstev te agencije je pomoč državam pri oblikovanju energetskih politik, ki bodo zagotavljale zanesljivo in dostopno oskrbo z energenti in energijo. Uresničujejo ga s podatki in analizami ter spodbujanjem energetske učinkovitosti in mednarodnega sodelovanja.

Ruski plinovodi, prek katerih se oskrbuje tudi Evropska unija Foto: Wikimedia Commons/Samuel Bailey

Prva naloga je bila hitro ukrepanje

Prvotna naloga združenja je bila zagotoviti svetovno oskrbo z nafto, ko so največji svetovni dobavitelji ustavili dobave predvsem Združenim državam Amerike, a tudi Republiki Južni Afriki, Nizozemski, Portugalski in Rodeziji (danes Zimbabve).

Zgolj v zadnjih treh mesecih leta 1973, torej v prvih treh mesecih arabsko-izraelske vojne, se je cena sodčka nafte povečala za skoraj štirikrat. Pomanjkanje je več držav prisililo v varčevalne ukrepe: ZDA so zmanjšale največjo dovoljeno hitrost v cestnem prometu, v francoskih pisarnah so po 22. uri morali ugašati luči, v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske pa so skrajšali delovni teden državne uprave na tri dni (na Otoku je razmere poslabšala še stavka v rudnikih premoga).

Novice Janša o cenah energentov: Slovenija se zavzema za srednjo pot

Embarga je bilo konec marca 1974, a posledice so v razvitejšem delu sveta čutili še nekaj časa. Bruto domači proizvod je v Evropi padel za poltretji odstotek, v ZDA za 4,7 odstotka, na Japonskem pa za kar sedem odstotkov.

Iranska kriza

Naslednja velika naftna kriza se je zgodila komaj pet let pozneje. Ko je iranska revolucija s prestola zrušila vladarsko družino Pahlavi in je oblast prevzela islamska oblast, so nastale tako velike motnje v tej veliki proizvajalki nafte, da je kar celotna svetovna proizvodnja surove nafte padla za sedem odstotkov.

Zaradi motenj v dobavi iranske nafte po islamski revoluciji v Iranu leta 1979 se je svetovna dobava nafte zmanjšala za sedem odstotkov, njena cena pa se je v enem letu skoraj podvojila. Foto: Reuters

Pomanjkanje in panika na trgu sta pustili sledi tudi na ceni – v zgolj enem letu se je cena skoraj podvojila na (takratnih) 40 ameriških dolarjev za sodček.

Obema krizama iz sedemdesetih je z današnjo krizo zaradi ruskega plina skupni imenovalec, kot pravijo pri združenju IEA, "vedno večja odvisnost industrijsko razvitih držav od uvoza energentov iz regij z znano politično ranljivostjo ter njihova energetska potratnost in neučinkovitost ob odsotnosti ukrepov za varčevanje z energijo in izkoriščanje alternativnih in predvsem lastnih virov energije".

Novice Nemčija aktivirala izredni načrt oskrbe s plinom, za njimi Avstrijci

Majhni koraki za zelo velike učinke

Že tako majhni koraki – zapiranje radiatorjev, ko prezračujemo ogrevane prostore, ali zmanjševanje temperature ogrevanega prostora že za eno stopinjo – lahko z velikim obsegom pripeljejo do znatnih blagodejnih učinkov.

Že majhno znižanje temperature ogrevanih prostorov lahko prispeva k znatnim prihrankom in zagotavljanju varne oskrbe z energenti. Foto: Srdjan Cvjetović

Tako IEA med drugim ocenjuje, da že omenjeno zmanjševanje nastavitve termostata za eno stopinjo lahko prinese takojšnje energetske prihranke, ki so enaki avstrijski letni porabi plina.