Janez Janša
Ponedeljek, 28. 3. 2022, 17.23
2 leti
Janša in Plenković v Zagrebu: plin s Krka tudi v Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,21
32
Slovo od ruskih energentov je po mnenju premierja Janše nujni ukrep, ki ga je treba hitro sprejeti.
Predsednik vlade Janez Janša in njegov hrvaški kolega Andrej Plenković sta na današnjem srečanju v Zagrebu med drugim izmenjala stališča o Ukrajini, veliko pozornosti pa sta namenila tudi krepitvi dvostranskega sodelovanja pri zagotavljanju oskrbe z energetskimi viri, zlasti z zemeljskim plinom. Hrvaška plinski terminal v Omišlju na Krku namreč vidi kot strateško energetsko naložbo, ki bo zagotovila raznovrstnost oskrbe države in širše regije z energijo. Pogovori so tekli tudi o sodelovanju pri gradnji drugega bloka NEK in nabavi elektrike iz njega. Plenković je sicer že pred časom dejal, da je pripravljen na pogovore s Slovenijo, ko se bo dokončno odločila, kaj namerava storiti.
"Že prihodnji teden se bosta v Zagrebu sestala ministra, pristojna za energetiko, Tomislav Čorić in Jernej Vrtovec," je po srečanju uvodoma dejal hrvaški premier Andrej Plenković. Ministra bosta razpravljala o širitvi plinovoda od Lučkega prek Zaloga do Logatca.
"Pogovarjala se bosta o sodelovanju pri krepitvi povezave med Hrvaško in Slovenijo glede plinovoda in izkoriščanju zmogljivosti terminala LMF, ki ga imamo v Omišlju na Krku, pa tudi o nadaljnjem sodelovanju glede NEK" je dodal Plenković.
Janša: Slovo od ruskih energentov zahteva hitro ukrepanje
"Ena od sprememb, ki zahteva ukrepanje v realnem času, je razmeroma hitro in zelo gotovo slovo od ruskih energentov. Vse, kar pomeni alternativo, je evropska prioriteta," je o pomembnosti zagotavljanju oskrbe z energetskimi viri na novinarski konferenci po srečanju v Zagrebu dejal slovenski premier Janez Janša.
Spomnimo, medtem ko smo se pred leti v Sloveniji odločili, da je plinski terminal v Kopru z okoljskega vidika nesprejemljiv, so 29. 1. 2021 v Omišlju na otoku Krku v uporabo uradno predali terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in navezovalni plinovod, po katerem je plin stekel v hrvaško omrežje in do kupcev v drugih državah. "To je zgodovinski dan," je takrat dejal hrvaški premier, saj infrastruktura spreminja položaj države na energetskem zemljevidu.
Za energetsko neodvisnost in odpornost je za Slovenijo ključna diverzifikacija dobave plina. Gradnja plinskega LNG terminala mora biti prioriteta.
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) February 22, 2022
"Za energetsko neodvisnost in odpornost je za Slovenijo ključna diverzifikacija dobave plina. Gradnja plinskega LNG terminala mora biti prioriteta," pa je minister Jernej Vrtovec tvitnil sredi februarja letos, nekaj dni pozneje pa še za Odmeve na nacionalni televiziji dejal: "Če želimo biti energetsko neodvisni od Rusije, in to moramo biti, se moramo osredotočiti na terminale LNG."
Poleg plina nepogrešljiva tudi jedrska energija
"Čestitke Hrvaški, ki se je pravočasno odločila za gradnjo terminala za utekočinjeni plin. Zelo pomembno je, da se včasih gleda naprej in predvideva, kaj se lahko zgodi," je še poudaril Janša.
Po pogovorih na vrhu Evropske unije so ključni skupni pristopi, čez državne meje in tudi znotraj EU, ko gre za dobave in transportne poti ter preostalo logistiko, ki je tu potrebna, je še poudaril Janša in dodal: "Je pa plin samo manjši del energentov, ki ga potrebujemo za normalno življenje, zelo pomembna je tudi jedrska energija, ki je po naših skupnih naporih zdaj upoštevana znotraj evropskih pravil kot del rešitve, ne več kot del težave, ko govorimo o podnebnih spremembah. In tu na obeh področjih vidimo veliko možnost našega bilateralnega sodelovanja, ko gre za iskanje rešitve za zadostitev energetskih potreb tako Slovenije kot Hrvaške.
Zanimanje za sodelovanje pri NEK 2 ostaja
"Veste, da smo pri NEK v solastniškem odnosu in da smo kot vlada načelno izrazili pripravljenost pri sodelovanju, če bo v Sloveniji v procesu, ki bo del nekega javnega posvetovanja, sprejeta odločitev, da zgradimo novi blok in da Hrvaška sodeluje po obstoječem modelu," je o gradnji drugega bloka NEK nadaljeval Plenković.
Ribičev ne bo kaznoval nihče
Premierja sta govorila tudi o drugih dvostranskih vprašanjih, med njimi o ribolovu v Piranskem zalivu. Plenković je izpostavil, da sta državi v zadnjih letih poglobili odnose in da bosta te sprostili tudi v primeru tega vprašanja, in sicer tako, da ribičev ne bodo kaznovali ne slovenski ne hrvaški policisti.
Predsednika vlad sta se dotaknila še begunske krize. Pri tem je Janša dejal, da je Slovenija pripravljena sprejeti proporcionalno število beguncev glede na velikost države in število prebivalcev.
"Ni napetosti, vse probleme, ki obstajajo, tudi če trajajo več let, rešujemo na tihi način in tako, da so na zadovoljstvo obeh vlad, narodov," je o siceršnjih odnosih med Slovenijo in Hrvaško dejal hrvaški premier in se po poročanju STA Sloveniji zahvalil, ker je Hrvaško podprla pri vstopu v Evropsko unijo, pri pridruževanju schengenskemu območju in prizadevanjih, da postane članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
"Imate vso podporo za članstvo v integracijah, kjer je Slovenija članica, Hrvaška pa še kandidatka," je dejal Janša.
32