Nedelja, 21. 4. 2019, 19.55
5 let, 6 mesecev
Vse oči uprte v Notre-Dame, na robu Evrope pa se dogaja prava katastrofa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
16
Mesto Hasankeyf je po ocenah zgodovinarjev, glede na to, kako dolgo v območju že živijo ljudje, staro od 10.000 do celo 12.000 let.
Čez nekaj tednov se bodo na vzhodu Turčije dokončno spustile zapornice zelo kontroverznega jezu Ilisu na legendarni reki Tigris. Nastalo ne bo le akumulacijsko jezero, temveč se bo gladina reke v njenem zgornjem toku dvignila tako visoko, da bo pod vodo izginila večina mesta Hasankeyf, ena najstarejših človeških naselbin na planetu. Projekt gradnje jezu mednarodne podpore nima že več kot deset let, a turška vlada je že dolgo odločena, da je reko Tigris nujno treba zajeziti.
Mesto Hasankeyf ima nekaj več kot 3.000 prebivalcev, ki se zvečine preživljajo s turizmom. Ko bo mesto potopilo akumulacijsko jezero, se jih bo večina najverjetneje morala preseliti v mesta.
Starodavno mesto se bo kmalu spremenilo v pravo Atlantido
Hasankeyf na reki Tigris je po ocenah strokovnjakov človeška naselbina že več kot 10.000 let.
Na bogato zgodovino kraja med drugim opozarjajo v skale izklesana domovanja prvih prebivalcev, temelji mezopotamskih poslopij, rimske poti, ostanki bizantinske in staroarabske arhitekture, arheološka najdišča, ki dokazujejo, da so tam nekdaj pustošili Mongoli in osvajali Otomani.
Panoramo mesta Hasankeyf zaznamujejo ostanki starodavnega kamnitega mostu čez reko Tigris, enega redkih, ki so stari več kot tisoč let in tako ohranjeni, srednjeveški minaret in v živo skalo vklesana bivališča, ki naj bi nastala že v kameni dobi.
A velika večina kulturne dediščine mesta Hasankeyf bo kmalu potopljena, saj se bo gladina reke Tigris, ki teče skozi mesto, dvignila za od 50 do 60 metrov. Reko bodo turške oblasti v njenem spodnjem toku namreč zajezile zaradi proizvodnje električne energije.
Še en pogled na v skalo izdolbena bivališča ob reki Tigris, ki jih je v mestu Hasankeyf in njegovi bližini ogromno.
Gradnjo 135 metrov visokega in skoraj dva kilometra dolgega jezu Ilisu je turška vlada dokončno potrdila leta 2006, načrtovala pa ga je že od 50. let prejšnjega stoletja.
Hidroelektrični jez bi naj po zagotovilih turških oblasti okrepil gospodarstvo v revnejšem jugovzhodnem delu Turčije, a člani iniciative Rešimo Tigris (Save Tigris) trdijo, da bo šel denar od prodaje električne energije v resnici na turški zahod.
Kje sta mesto Hasankeyf in jez Ilisu:
Turčija je zapornice na jezu Ilisu prvič spustila že junija lani, a so se hitro dvignile, ker je zaradi zajezitve močno usahnil tok Tigrisa v sosednjem Iraku.
Država se namreč močno zanaša na ta vodni vir, saj je od njega odvisen precejšen delež iraškega poljedelstva. Irak je sicer eden največjih nasprotnikov jezu Ilisu.
Zajezitev reke Tigris grozi tudi tako imenovanim Mezopotamskim mokriščem in močvirjem v Iraku, ki so od leta 2016 del Unescove naravne dediščine.
Jezero bo začelo nastajati čez dva meseca
Polnjenje akumulacijskega jezera, ki bo po ocenah turških oblasti vsebovalo približno deset milijard kubičnih metrov vode, se bo ponovno začelo junija letos, je marca z besedami "Če bo bog dal" zagotovil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Večkrat je sicer že izpostavil, da bo akumulacijsko jezero v regiji ustvarilo več tisoč delovnih mest, saj bo obširna vodna površina magnet za turiste.
Prvi delovni stroji so v porečju Tigrisa začeli rohneti že pred dvajsetimi leti, a dokončna odločitev o gradnji jezu je padla šele leta 2006.
Turčija gradnjo jezu od leta 2009 financira sama. Sovlagatelji iz Nemčije, Švice in Avstrije so se konec leta 2008 od projekta namreč oddaljili, saj turški vladi ni uspelo dokazati, da jez Ilisu ne bo kritično vplival na lokalno prebivalstvo, okolje in kulturno dediščino.
Zajezitev Tigrisa namreč ne bo potopila le mesta Hasankeyf in njegovih zgodovinskih znamenitosti, temveč tudi skoraj 200 drugih manjših naselbin.
Otroška igra ob ostankih tisočletnega kamnitega mostu čez Tigris, ki bo ob dvigu rečne gladine najverjetneje postal domovanje rib.
Po zadnjih ocenah se bo moralo zaradi naraščanja vodne gladine Tigrisa in nastanka akumulacijskega jezera preseliti skoraj 80.000 ljudi. Številka sicer temelji na statističnih podatkih o prebivalstvu v regiji v prvi polovici prejšnjega desetletja, zato je zelo mogoče, da je v resnici še višja.
Okoljevarstveniki obenem opozarjajo tudi, da bo zaradi zajezitve reke ogrožen obstoj nekaterih endemičnih živalskih vrst.
V največjem turškem mestu Istanbul in v prestolnici Ankari se protesti zoper potopitve mesta Hasankeyf v zadnjem desetletju vrstijo kot po tekočem traku.
Preberite tudi:
16