V Sloveniji prvič dosegli hitrost dveh gigabitov v sekundi od uporabnika v omrežje 5G

Tako visoka simetrična hitrost je pomemben tehnični in tehnološki mejnik, ki nakazuje smer razvoja najzahtevnejših mobilnih omrežij v prihodnjih letih. Praktični primeri rabe bodo številni, od industrije in infrastrukture do medijske produkcije in množičnih dogodkov.

Kaj omogoča 5G v frekvenčnem območju 26 gigahercev

Frekvenčni pas 26 gigahercev spada v območje t. i. milimetrskih valov, ki se bistveno razlikujejo od frekvenc, na katerih danes večinoma delujejo omrežja 4G in 5G. Njihova ključna prednost je izjemno velika razpoložljiva pasovna širina, ki omogoča zelo visoke hitrosti prenosa podatkov in izredno nizke zakasnitve.

Telekom Slovenije in fakulteta za elektrotehniko sta v Ljubljani prvič javno prikazala delovanje mobilnega omrežja 5G v frekvenčnem pasu 26 gigahercev in ob tem dosegla hitrost dveh gigabitov v sekundi ne le v smeri do uporabnika (download), temveč tudi v smeri do omrežja (upload). Foto: Bojan Puhek

Slaba stran je krajši doseg: v odvisnosti od uporabljene opreme je ta do 200 metrov v zaprtih prostorih ali do kilometra ali malo več na odprtem prostoru. Že res, da so v kontroliranih razmerah dosegli idealen doseg nekaj več kot šest kilometrov, a že manjša ovira, ki preprečuje optično vidljivost, pa tudi neugodne vremenske razmere, doseg dramatično zmanjša.

Dražje, a vendarle veliko učinkoviteje

A ravno ta omejen doseg odpira nove možnosti, saj je to frekvenčno območje idealno za območja z veliko koncentracijo uporabnikov ali naprav na relativno majhnem prostoru, kjer klasične frekvence ne zadoščajo več. Približno polovica evropskih držav frekvenčnega prostora 26 gigahercev še ni podeljevala, v Sloveniji pa so ga podelili pred skoraj petimi leti.

Za njegovo uporabo bo nujna nadgradnja baznih postaj, a ne vseh, temveč le tam, kjer bodo potrebe to narekovale. Cena? "O konkretnih številkah ne moremo govoriti, lahko pa povem, da je strošek bazne postaje v frekvenčnem območju 26 gigahercev približno dvakrat večji od stroška bazne postaje za naslednje najzmogljivejše frekvenčno območje, ki je kar štirikrat manj zmogljivo," je pojasnil direktor omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije Matjaž Beričič.

Direktor omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije Matjaž Beričič Foto: Bojan Puhek

Smer proti omrežju vedno pomembnejša

Čeprav se pri mobilnih omrežjih običajno poudarja hitrost prenosa k uporabniku (download), so številni sodobni scenariji vse bolj odvisni prav od hitrega in stabilnega uploada – in ravno v tem je velika vrednost predstavitve, kjer so hitrost dveh gigabitov v sekundi dosegli tudi v smeri od uporabnika v omrežje.

Ta dosežek pomeni, da lahko uporabnik ali naprava v realnem času v omrežje pošilja ogromne količine podatkov – od večtokovnega videa 4K in 8K do industrijskih senzorjev in strojnega vida. V sodobnih digitalnih sistemih se podatki ne le porabljajo, temveč tudi neprestano ustvarjajo, kamere, roboti, avtonomna vozila, proizvodne linije in nosljive naprave so stalni viri podatkov, ki jih je treba obdelati skoraj brez zakasnitve – in vse to zanesljivo omogoča prav 5G na 26 gigahercih.

Čeprav se pri mobilnih omrežjih običajno poudarja hitrost prenosa k uporabniku (download), so številni sodobni scenariji vse bolj odvisni prav od hitrega in stabilnega uploada – in ravno v tem je velika vrednost predstavitve, kjer so hitrost dveh gigabitov v sekundi dosegli tudi v smeri od uporabnika v omrežje. Foto: Bojan Puhek

Optična omrežja dobivajo mobilnega "kolega"

Pri razvoju so poleg strokovnjakov Telekoma Slovenije sodelovali tudi strokovnjaki Laboratorija za multimedijo (LMMFE) in Laboratorija za telekomunikacije (LTFE) na fakulteti za elektrotehniko. "V tem okolju že vrsto let razvijamo in preizkušamo tehnologije, ki kasneje preidejo v industrijsko in komercialno uporabo," je spomnila članica uprave za tehnologijo pri Telekomu Slovenije Vesna Prodnik.

Poseben poudarek predstavitve je bil na brezžičnem prenosu avdio- in videovsebin produkcijske kakovosti prek omrežja 5G. "To kaže, da mobilna omrežja vse bolj posegajo na področja, ki so bila še nedavno rezervirana izključno za optična vlakna," je izpostavil predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na fakulteti za elektrotehniko prof. Andrej Kos.

Predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na fakulteti za elektrotehniko prof. Andrej Kos Foto: Bojan Puhek

Priložnosti za medije in produkcijo v živo

Za medijsko industrijo pomeni frekvenčni pas 26 gigahercev velik premik, saj visoke hitrosti v smeri do omrežja omogočajo brezžični prenos slike s profesionalnih kamer neposredno v režijo, brez potrebe po kablih ali reportažnih vozilih.

"To odpira nove možnosti za produkcijo dogodkov v živo na terenu, fleksibilne televizijske in spletne prenose, hitrejšo postavitev začasnih produkcijskih okolij ter manjšo tehnično in logistično zahtevnost velikih dogodkov," je pojasnil predstojnik Laboratorija za multimedijo na fakulteti za elektrotehniko prof. Matevž Pogačnik.

… tudi v industriji, logistiki, infrastrukturi …

Ta frekvenčni pas ni namenjen splošni pokritosti in javnim omrežjem, temveč zelo zmogljivim krajevnim omrežjem. Prav zato je posebej zanimiv za industrijo 4.0, logistična središča in ključno infrastrukturo, ker 5G na takšnih krajih omogoča zasebna mobilna omrežja za pametne tovarne, vodenje avtonomnih transportnih sistemov, videonadzor proizvodnje v realnem času in izjemno nizke zakasnitve pri krmilnih sistemih.

Predstojnik Laboratorija za multimedijo na fakulteti za elektrotehniko prof. Matevž Pogačnik Foto: Bojan Puhek

Ena od zanimivih uporab je tudi fiksni brezžični dostop (FWA) na območjih, kjer je gradnja optičnega omrežja zahtevna ali počasna. Tam lahko 26 gigahercev ob vidni liniji do bazne postaje zagotovi gigabitne hitrosti brez izkopov in kablov, kar je primerno zlasti za poslovne cone, začasne objekte in določena ruralna območja.

Sodelovanje znanosti in gospodarstva kot temelj razvoja

Ne nazadnje je pomen predstavljenega dosežka tudi v novem uspehu dolgoročnega sodelovanja med gospodarstvom in akademskim okoljem. Skupni projekti Telekoma Slovenije in fakultete za elektrotehniko omogočajo prenos znanja neposredno v prakso, hkrati pa študentom in raziskovalcem omogočajo delo z najnaprednejšimi tehnologijami, kar je ključno za razvoj domačega znanja, inovacij in konkurenčnih digitalnih rešitev.

Velja omeniti tudi, da je pri izvedbi tega dosežka uporabljena oprema izključno evropskih proizvajalcev Nokia in Ericsson, kar je v današnjih zapletenih razmerah pomembno pri manjšanju odvisnosti od tehnoloških središč moči v drugih delih sveta.