Ustvarjalnost brez poti do zaslužka je hobi, ne posel!

Pogosto slišimo pojem digitalna transformacija. Kako bi to različnim generacijam razložili s preprostimi besedami?

Digitalna transformacija spreminja način našega bivanja, označujemo jo za četrto industrijsko revolucijo, to niso samo digitalni pripomočki.

Pojem digitalne transformacije lahko pojasnim z opisom njenih učinkov. Otrok je še včeraj čakal na nedeljski Živ Žav, danes pa lahko na domačem televizorju izbira med ponudbo množice risank in interaktivnih igric, kadarkoli mu starši dovolijo. Tipični mladostnik je včasih igral računalniške igrice, danes je del generacije sklonjenih glav. S prijatelji in svetom je namreč v vsakem trenutku povezan prek zaslona pametnega telefona.

"V Sloveniji večina podjetij še ni niti digitalizirana. Ni mogoče zbrati dovolj poguma, predvsem pa znanja za korenito spremembo poslovnih modelov, podjetja se skušajo zapreti v obstoječe trge brez dolgoročne strategije razvoja." Foto: Thinkstock

Zaposleni v podjetju je včeraj ves dan buljil v zaslon računalnika, danes se spreminja narava njegovega dela. Manj je dolgoročnih in varnih zaposlitev v velikih korporacijah, več pa je priložnosti za zaslužek s samostojnimi karierami na globalnem trgu dela.

Upokojenec je včeraj v domu starejših čakal na sinov obisk ali v dolgi vrsti na pregled pri specialistu, danes gre sina obiskat sam z nizkocenovnimi prevozniki, ki ga poberejo na domu, pravilnost srčnega ritma pa mu preverja ročna ura, povezana z osebnim zdravnikom.

V tem kontekstu vse pogosteje slišimo pojem vitko inoviranje. Kako bi to pojasnili s preprostimi besedami?

Denar kroži, čas pa je nenadomestljiv in škoda ga je izgubljati z razvojem napačnega produkta. Vitko inoviranje je sistematičen pristop za hitrejši in manj tvegan razvoj od ideje do produkta na trgu. Inovatorju pomaga, da se izogne pastem, da razvija izdelke, ki nimajo dovolj velikega trga, in/ali da mu je sicer obstoječi trg nedosegljiv.

Ali je digitalna transformacija nekaj, kar morajo sprejeti samo podjetja, ali se moramo digitalno transformirati tudi posamezniki?

Danes so gonilo digitalne transformacije podjetja. Lahko se transformirajo sama, lahko nastanejo na novo, v vsakem primeru pa so najuspešnejša tista, ki transformirajo celotno industrijsko panogo. Posamezniki to občutimo kot boljšo ponudbo izdelkov in storitev, pri čemer pa se postopno spreminja tudi naš pogled na lastnino, varnost, zasebnost, zdravje, prosti čas.

"Še včeraj je bil naš dom samo naš, danes ga odpiramo popolnim tujcem. Dovolimo, da v zameno za brezplačne spletne aplikacije s podatki o naših spletnih navadah trgujejo njihovi ponudniki." Foto: Thinkstock

Kako digitalna transformacija spreminja posameznika?

Še včeraj je bil naš dom samo naš, danes ga odpiramo popolnim tujcem. Dovolimo, da v zameno za brezplačne spletne aplikacije s podatki o naših spletnih navadah trgujejo njihovi ponudniki. Brez strahu naročamo izdelke neposredno od kitajskih proizvajalcev, ki jih z brezplačno poštnino in brez provizij vrste posrednikov dobimo po pošti na dom. Jutri bomo v električno omrežje ponujali presežno energijo s sončnih panelov na naši strehi.

Kot posamezniki vedno bolj prispevamo k ustvarjanju vrednosti, ne delujemo samo kot potrošniki. Za zdaj nas pri tem še usmerjajo podjetja, v prihodnosti se bomo verjetno sami.

Ali se slovenska podjetja zavedajo digitalne transformacije, ali so se je pravilno lotila?

Vsekakor izraz poznajo, ga pa večinoma ne razumejo. Digitalna transformacija ni digitalizacija, torej ni prehod na e-račune in digitalni nadzor proizvodnje. Prav tako digitalna transformacija niso aplikacije na pametnih telefonih, ni komunikacija prek družabnih omrežij.

Težava je tudi, ker je na trgu precej ponudnikov "digitalne transformacije", ki v resnici samo pod njeno preobleko prodajajo zastarelo tehnologijo digitalizacije.

"Digitalna transformacija spreminja način našega bivanja, označujemo jo za četrto industrijsko revolucijo, to niso samo digitalni pripomočki." Foto: Thinkstock

V poplavi različnih kratic tipa C-nekaj-O smo dobili še eno – CINO. Kako bi to opisali, kako bi to imenovali v lepi slovenščini?

CINO (ang. Chief Innovation Officer) je odgovoren za vzpostavitev in usmerjanje inovativnosti v podjetju. Pri tem mislim na podjetje kot celoto, ne samo na razvoj novih izdelkov. V današnjem času četrte industrijske revolucije usmerja spremembe v podjetju, ki jih zahteva digitalna transformacija in pomenijo spremembe v poslovnem modelu podjetja, najprej pa seveda v njegovi notranji kulturi.

Ste CINO v visokotehnološkem podjetju, kaj obsega vaš delovni dan?

S sodelavci in partnerji sodelujem tako s startupi, ki so že v začetku usmerjeni v razvoj disruptivnih poslovnih modelov, kakor tudi velikimi podjetji, ki se približujejo končnemu kupcu ali že iščejo poti za celovito transformacijo in državo, ki želi oživiti zamrlo gozdno-lesno panogo.

Kako je mogoče ustvarjalnost voditi, nadzirati? Ali ni to nekakšen paradoks?

Ustvarjalnost brez poti do zaslužka je hobi, ne posel, je pa v podjetju nedvomno pomemben člen inovativnosti. Zanima me torej poslovni vidik ustvarjalnosti. Neka zamisel namreč postane inovacija šele takrat, ko jo nekdo kupi in uporablja, podjetje pa s prodajo zasluži. Naloga CINO je ustvarjalnost kanalizirati v vse elemente poslovnega modela, s katerim podjetje ustvarja vrednost za svoje kupce. Tako je pravzaprav še več možnosti za ustvarjalnost, in to za vsakega zaposlenega, dobavitelja ali kupca.

"Zanima me poslovni vidik ustvarjalnosti. Neka zamisel namreč postane inovacija šele takrat, ko jo nekdo kupi in uporablja, podjetje pa s prodajo zasluži." Foto: Thinkstock

Kdo bi pravzaprav moral biti nosilec digitalne transformacije v podjetju?

Nedvomno je nosilec digitalne transformacije direktor podjetja, in to z močno podporo lastnikov. Ob njem je skupina sodelavcev iz marketinga, razvoja, nabave, proizvodnje, financ, prodaje in poprodajnih aktivnosti, IT-oddelka … Vsi morajo biti sposobni strateškega razmisleka in istočasno vodenja izvedbe postopne transformacije podjetja.

Kako se spreminja – in kako bi se morala spreminjati – komunikacija med ponudniki in potrošniki?

Odlična komunikacija med ponudniki in potrošniki je z digitalno transformacijo postala hkrati nujna in izmuzljiva. Marketing mora slediti digitalni transformaciji podjetja, s tem da razume in podpre vlogo posameznikov kot soustvarjalcev uporabniške izkušnje, pa naj bodo to kupci, zaposleni ali javnost. Komunikacija postane dvosmerna, ustvarja se komunikacijsko omrežje, ne kanal.

Hkrati je komunikacija zelo osebna, kupci si lahko sami prilagodijo njeno vsebino in način. Tudi izdelki sami postanejo komunikacijsko orodje in marketing mora ta vidik vgraditi že v razvoj izdelkov. Enako kot s kupci podjetje komunicira tudi s svojimi zaposlenimi in poslovnimi partnerji.

"Odlična komunikacija med ponudniki in potrošniki je z digitalno transformacijo postala hkrati nujna in izmuzljiva. Hkrati je komunikacija zelo osebna, kupci si lahko sami prilagodijo njeno vsebino in način. Tudi izdelki sami postanejo komunikacijsko orodje in marketing mora ta vidik vgraditi že v razvoj izdelkov." Foto: Thinkstock

Kje so največje ovire pri digitalni transformaciji v Sloveniji?

V Sloveniji večina podjetij še ni niti digitalizirana. Ni mogoče zbrati dovolj poguma, predvsem pa znanja za korenito spremembo poslovnih modelov, podjetja se skušajo zapreti v obstoječe trge brez dolgoročne strategije razvoja.

Kako bi se slovenska podjetja morala lotiti digitalne transformacije?

Običajno se ne razume, da je digitalna transformacija sistematičen in zelo postopen proces, ki se začne z digitalizacijo procesov, preusmeritvijo na podatke kot jedrno kompetenco, spremembo fokusa s produkta na kupca, nadaljuje z razvojem inteligentnih produktov, vertikalno integracijo nabavne mreže, razvojem centralnega sistema poslovne inteligence, agilne IT-arhitekture, pa potem še prek horizontalne integracije celotnega poslovnega ekosistema in procesov s skupno IT-arhitekturo in poslovno kulturo do končnega digitalnega poslovnega modela ali platforme.

Ta poslovni model imajo danes najbolj disruptivna podjetja. V Sloveniji se proces navadno vodi nesistematično in posledica je neusklajen razvoj, nepotrebni stroški z nakupom novih IT-sistemov, notranja trenja in veliko slabe volje.

"Tipični mladostnik je včasih igral računalniške igrice, danes je del generacije sklonjenih glav. S prijatelji in svetom je namreč v vsakem trenutku povezan prek zaslona pametnega telefona." Foto: Thinkstock

Kako nam gre v primerjavi z zahodnoevropskimi državami? Kdo bi nam bil lahko za zgled?

Lani sem obiskal priznano univerzo MIT v ZDA, kjer so predstavili globalne trende digitalne transformacije. Na žalost Evropa zaostaja več kot desetletje, čeprav je vsaj na videz precej aktivnosti na primer v Nemčiji.

Zakaj ta evropski zaostanek?

Evropejcem manjka poguma za res velike zgodbe, veliko je tudi ovir zaradi majhnih lokalnih trgov. Preveč podjetij deluje na nacionalnih trgih in vstopa na mednarodne trge že v okviru EU prek posrednikov. Za slovenska podjetja je tujina že sto kilometrov v katerokoli smer. Ni se nam treba primerjati z Zahodno Evropo, zgled nam morajo biti hitrorastoča ameriška podjetja, vedno bolj pa tudi azijska in afriška. Seveda je tudi pri nas in v Evropi nekaj primerov dobrih praks, ki pa jih težko zadržimo pred pobegom čez lužo.

Oglasno sporočilo: