Sobota, 3. 3. 2012, 15.24
8 let, 6 mesecev
Tudi v Sloveniji primeri negativnih posledic objav na Facebooku
Objave v teh omrežjih namreč lahko dosežejo velik krog bralcev, zato je vse možne posledice določene objave, med katerimi je lahko tudi izguba službe, težko predvideti. To dokazujejo tudi slovenski primeri.
Strokovnjak za družbena omrežja Matej Špehar je razložil, da se vsak uporabnik Facebooka sam odloči, ali bo svoje objave in fotografije delil le s prijatelji ali z vsemi, saj je to možno določiti v nastavitvah.
Glede javnih oseb je Špehar povedal, da večina javnih oseb Facebook uporablja za lastno promocijo, kjer vse, kar napišejo, napišejo z namenom, da to preberejo "oboževalci". Tisti, ki imajo ustvarjene zasebne profile na Facebooku izključno z ozkim krogom prijateljev, pa seveda lahko objavljajo, kar želijo in izražajo stališča do različnih zadev, je nadaljeval.
Pri vsem tem velja kot posebno poglavje izpostaviti vidne predstavnike kakšnega podjetja ali organizacije. Delodajalci namreč pričakujejo, da se bodo zlasti njihovi najvidnejši predstavniki vedli tako, da to ne bo škodovalo ugledu ali poslovanju podjetja. Vendar pa imajo po drugi strani tudi ti posamezniki pravico do svobodnega izražanja, zaradi česar neredko pride do konfliktov.
Žitnik je po pisanju medijev pred časom na Facebooku zapisal: "Bruha se mi od seznamu ministrskih imen! Gorenak, Vizjak, Turk, Černač, Erjavec, Novak - niti v najgrozljivejšem scenariju igralska zasedba ne bi bila taka."
Pečečnik je to ocenil za nesprejemljivo, saj da se v podjetju držijo načela, da niti ljudi niti strank niti drugih podjetij na javno dostopnih medijih ne žalijo. Zato je v četrtek na njegovo pobudo prišlo do sporazumne prekinitve delovnega razmerja z Žitnikom, obenem pa se je v pismu že opravičil Janezu Janši in članom SDS.
Ob tem je Pečečnik pojasnil, da je glavni razlog za to nestrinjanje v filozofiji vodenja službe za stike z javnostmi v družbi Kongo, kaplja čez rob pa da je bila Žitnikova objava na Facebooku.
Žitnik bi se kot predstavnik za stike z javnostjo, ki predstavlja podjetje, po navedbah Pečečnika moral zavedati, da s tem, ko javno nastopa, predstavlja tudi podjetje. "Želeli smo samo preprečiti to, da njegovo osebno stališče ne bi predstavljalo tudi našega stališča," je dejal.
Špeharju se Žitnikova objava ne zdi sporna s tega vidika, da je to objavil na svojem profilu, prijavljen pod svojim imenom in ne kot predstavnik za stike z javnostmi Konga. Če bi svoje stališče na Facebooku Žitnik izražal kot predstavnik Konga, bi Špehar, kot pravi, burno reakcijo Žitnikovega nadrejenega še razumel. Tako pa ima po ustavi vsak pravico do svobodnega govora in izražanja.
Zorko je tudi izpostavil, da je odpoved delovnega razmerja v takem primeru odvisna od dela, ki ga opravlja zaposleni, in od tega, ali je v njegovi pogodbi o zaposlitvi izrecno zapisano, da se mora zlonamernih izjav na spletnih omrežjih vzdržati.