Torek, 14. 12. 2021, 22.33
3 leta
Razstava 30 let mobilne telefonije v Sloveniji
Trideset let tehnološkega napredka, pet generacij mobilnih komunikacij, ena razstava v Polhovem Gradcu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,36
2
Prvi mobilni telefoni, ki so prišli v Slovenijo pred 30 leti, so bili veliko večji, težji - in neprimerljivo dražji.
Tehniški muzej Slovenije je v prostorih Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu pripravil posebno razstavo ob 30-letnici mobilne telefonije v Sloveniji, ki je v tem obdobju prehodila ogromno pot.
Kdo bi si pred 30 leti mislil, da bodo mobilne komunikacije dosegle tak napredek, kot ga imamo danes za samoumevnega. Ko pogledamo prve mobilne naprave, ki so prišle k nam pred tremi desetletji, je ta velik preskok še očitnejši.
Druga generacija mobilne telefonije (GSM) je omogočila prve mobilne podatkovne storitve: pinkponk.com je bil Mobitelov portal, ki je s tehnologijo WAP omogočil prve slovenske mobilne informacijske in zabavne vsebine in storitve.
Ali še pomnite?
Prvi analogni mobilni telefoni pred 30 leti so danes videti kot neka res davna zgodovina – tehtali so nekaj kilogramov, bili so vse prej kot prenosni, za njihov nakup je bilo treba odšteti osem tisoč mark, to je skoraj 4.100 evrov, v obdobju, ko so bile (povprečne) plače veliko nižje kot danes in je celo priključek na stacionarno telefonsko omrežje (zlasti brez dvojčka) pomenil razkošje.
Toda to samo še dodatno utrjuje prepričanje, da bi težko našli kakšno drugo tehnološko področje, kjer se je v tem razmeroma kratkem času toliko premaknilo in razvilo.
Ta telefon je v obdobju druge generacije "vžigal" skoraj tako kot danes najbolj premijski androidi in iphoni.
Mobitel – pionir in nosilec razvoja od prvega dneva
Trideseta obletnica mobilne telefonije v Sloveniji sovpada s trideseto obletnico mlade slovenske države. Če je bilo v času prve (še analogne) in druge (GSM-) generacije mobilne telefonije morda čutiti, da nekoliko zaostajamo za zahodnoevropskimi državami, je v obdobju tretje, četrte in pete generacije Slovenija zagotovo ohranila korak z najrazvitejšimi.
Prvi mobilni telefoni v Sloveniji in navodila za njihovo uporabo
Sprva edina, pozneje pa ena od najpomembnejših nosilk razvoja mobilne telefonije v Sloveniji je bila družba Mobitel, do leta 2011 samostojna družba v lasti Telekoma Slovenije, danes pa del združene družbe Telekom Slovenije.
Tako smo poročali leta 2011:
Zato gotovo ne preseneča, da je veliko razstavljenih predmetov k tej razstavi prispeval prav Telekom Slovenije. Razstava, poimenovali so jo Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji, je na ogled do 31. decembra 2022.
Bazna postaja prve generacije mobilne telefonije (NMT)
Mobilni telefoni so danes še veliko drugega
Skozi razstavo smo se sprehodili z vodjo raziskovalnih in razvojnih projektov v Telekomu Slovenije Andrejem Kranjčevićem, ki je bil in še vedno je močno vpleten v številne projekte v Mobitelu in Telekomu Slovenije, s katerimi so naši današnji prenosni telefoni postali tudi fotoaparati, kamere, osebni računalniki, digitalni pomočniki, digitalne denarnice in še marsikaj, kar nam vsakodnevno služi in nas tudi zaznamuje.
Mobikartice, prve so bile z motivi ptic, so prodajali tudi prek teh namenskih avtomatov.
Na ogled so tako med drugim mobilni telefoni iz vseh dozdajšnjih generacij (prva generacija NMT, druga generacija GSM, tretja generacija 3G/UMTS in četrta generacija 4G/LTE), analogna bazna postaja za omrežje NMT, uporabniški priročniki, oglaševalska gradiva vseh slovenskih mobilnih operaterjev, celo avtomat za nakup Mobikartic.
Tako smo pred desetimi leti zaznamovali 20 let mobilne telefonije v Sloveniji:
Prva generacija je bila še analogna
Prvo generacijo mobilnih telefonov so razvili v skandinavskih državah v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot gospodarnejšo alternativo stacionarnim omrežjem v redko poseljenih območjih. Poimenovali so jo NMT (Nordic Mobile Telephony), a so jih leta 1986 za en sam mesec z delujočim omrežjem prehiteli v Savdski Arabiji.
Ali veste, zakaj so bili telefoni NMT v Sloveniji (in na Hrvaškem) občutno dražji kot drugod? Krivec je bila JLA ...
V Sloveniji je telefonijo NMT vpeljala družba Mobitel, ki jo je ustanovilo Združenje PTT (pošta, telefon, telegraf) organizacij Slovenije.
Posebnost slovenskega (in hrvaškega) omrežja NMT je bila v frekvenci delovanja – ker je frekvenčno območje 450 megahercev, ki so ga uporabljali za NMT drugod, uporabljala JLA, so pri nas uporabljali spremenjeno območje 410 megahercev, kar je močno podražilo že tako visoke takratne cene mobilnih telefonov, saj so jih morali delati v bistveno manjših serijah.
Vodja raziskovalnih in razvojnih projektov v Telekomu Slovenije Andrej Kranjčević
Digitalno je močno pospešilo razvoj
Druga generacija mobilne telefonije, prejela se je je okrajšava GSM (Global System for Mobile Communications), je bila prva digitalna generacija mobilnih komunikacij, ki je odprla pot do bistveno širšega nabora storitev, predvsem mobilnega podatkovnega prenosa.
Kolo se je od takrat vrtelo še veliko hitreje, prek tretje generacije (UMTS) do današnje četrte generacije (LTE), ki že pokriva skoraj vse slovensko prebivalstvo, širi pa se dostopnost tudi pete generacije (5G), ki obljublja nove možnosti in priložnosti predvsem za internet stvari (IoT, Internet of Things) in zabavno industrijo.
V Sloveniji je telefonijo NMT vpeljala družba Mobitel, ki jo je ustanovilo Združenje PTT (pošta, telefon, telegraf) organizacij Slovenije.
Razvil se je tudi slovenski trg
Do leta 1999 je bil Mobitel edini slovenski mobilni operater in tako tudi edini nosilec razvoja mobilnih telekomunikacij pri nas.
Ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja se je slovenski trg mobilne telefonije sprostil – leta 1999 vstopa družba Simobil, sprva pod taktirko švedskega državnega operaterja Telia, nato pa avstrijskega, ki se danes imenuje A1.
Pri tretjem slovenskem mobilnem operaterju je bilo nekaj več sprememb – najprej se je preizkusila Vega v lasti ameriškega operaterja Western Wireless, ki je stavila bolj na ceno kot na razvoj, a je kmalu njeno mesto prevzel Tušmobil, tega pa je prevzel regijski operater Telemach.
Takšni so bili mobilni telefoni pred (dobrima) dvema desetletjema.
V Sloveniji je danes še en mobilni operater, T-2, ki ima svoje omrežje le v delih države, drugod pa uporablja notranje gostovanje, in še nekaj ponudnikov, ki svoje storitve tržijo vsak v omrežju enega od večjih slovenskih mobilnih operaterjev z nacionalno pokritostjo.
Napredek prinaša tudi izzive
Mobilne komunikacije so korenito spremenile naš način življenja – gotovo na bolje, a so s seboj prinesle tudi nekaj izzivov, celo pasti, če uidejo nadzoru.
Razstava ob 30-letnici mobilne telefonije v Sloveniji bo na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu do 31. 12. 2022.
"Mobilne telekomunikacije so nas postavile pred izziv – zaradi njih brez dvoma lahko komuniciramo bolje, hitreje in učinkoviteje, vprašanje pa je, ali nam bo uspelo še naprej pristno komunicirati med seboj. Na to naj si odgovori vsak sam. Vse bolj je tudi jasno, da lahko svetovni fenomen družbenih omrežij, ki nas je povezal v globalno vas, usodno vpliva na osebne, kulturološke, gospodarske in celo politične razmere neke družbe," je razstavo pospremila direktorica Tehniškega muzeja Slovenije dr. Barbara Juršič.
2