Sobota, 9. 12. 2023, 22.07
10 mesecev, 2 tedna
Intervju: Cyril Schiever, direktor regije Srednja Evropa, MSD
"Svet brez raka je plemenit cilj, a ga nihče ne more doseči sam"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Cyril Schiever je direktor regije Srednja Evropa v farmacevtski družbi MSD.
Bolniki si zaslužijo, da velik napredek in inovacije, ki so jih v zadnjih letih dosegli na področju zdravljenja raka, čim prej pridejo do njih, je povedal naš sogovornik, ki obenem poudarja velik pomen preventivnih presejalnih programov – ti namreč pomagajo pri zgodnjem odkrivanju raka in s tem veliko boljšim možnostim za uspeh zdravljenja.
Najboljši način za premagovanje raka je njegovo preprečevanje, je v pogovoru za Siol.net povedal Cyril Shiever, ko smo ga srečali med njegovim kratkotrajnim obiskom v Ljubljani. Med drugim je poudaril, da upanja za izkoreninjenje vsaj nekaterih vrst raka niso nekaj povsem neuresničljivega, in ob tem predlagal korake, ki bi jih različni deležniki morali narediti.
Eno od njegovih glavnih sporočil je, da kljub svojim neredko nezanemarljivim stroškom za države preventivni presejalni programi udeležencem, javnem zdravju in družbi v celoti prinašajo večkratne finančne prihranke in tudi najpomembnejši prihranek – večje možnosti obvladovanja raka. Seveda ob pogoju, da se presejalnih programov udeležujemo.
"Bolniki si zaslužijo, da velik napredek in inovacije, ki so jih v zadnjih letih dosegli na področju zdravljenja raka, čim prej pridejo do njih."
Pri svojem delovanju se usmerja predvsem v oskrbo raka in preventivo, za doseganje teh ciljev pa sodeluje s številnimi zainteresiranimi stranmi, zdravstvenimi delavci, oblikovalci politik, zdravstvenimi blagajnami in zagovorniki bolnikov. Prizadeva si, da bodo nekatere bolezni, vključno z rakom, povezanim s HPV, postale preteklost.
"Najboljši način za premagovanje raka je njegovo preprečevanje."
Ali lahko utemeljeno upamo, da nam bo uspelo odpraviti vsaj nekatere oblike raka?
Za odpravljanje raka, povezanega s HPV, imamo zelo učinkovito orodje – cepljenje. A pojdimo po vrsti: za preprečevanje nekaterih vrst raka lahko sprejmemo več preventivnih ukrepov. Primarno preprečevanje vključuje politike in pobude za nekadilce, podpiranje zdravega načina življenja in osredotočanje na okoljske vidike. Sekundarna preventiva, pri kateri ima odločilno vlogo cepljenje, je izjemnega pomena zlasti pri obvladovanju rakov, povezanih s HPV, in raka materničnega vratu.
Katere države so prišle najdlje pri uveljavljanju teh ukrepov?
Zavezani smo prizadevanjem Svetovne zdravstvene organizacije za odpravo raka materničnega vratu in v nekaterih evropskih državah, kot so Švedska, Danska in Portugalska, že opažamo velik napredek. Te države so zelo blizu temu, da v naslednjih nekaj letih odpravijo raka materničnega vratu.
Sekundarna preventiva je zlasti pri obvladovanju rakov, povezanih s HPV, izjemnega pomena.
Ali na tej poti lahko pomaga politika?
Vlade, politiki in regulatorji lahko sprejmejo več ukrepov za okrepitev preventivnega delovanja in spodbujanje javnega zdravja: izvajanje in uveljavljanje politik, ki temeljijo na dokazih, vlaganje v infrastrukturo javnega zdravja, podpora preventivnim programom, pregledom in raziskavam, ozaveščanje javnosti. Pomembne so tudi kampanje za izobraževanje in ozaveščanje. Politična pripravljenost ima pomembno vlogo, toda načrti niso dovolj, razumeti moramo tudi, kaj deluje in kaj ne, ter biti pripravljeni ukrepati.
Kako daleč pa je znanost na tej poti?
V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek z inovativnimi terapijami. Na področju zdravljenja raka živimo v času preobrazbe. Zagotoviti moramo, da bodo te inovacije na področju zdravljenja raka hitreje dosegle bolnike, saj si bolniki to zaslužijo. Še vedno je treba izboljšati zamude pri dostopu bolnikov in čas do zdravljenja, ker je pravočasna diagnoza odločilna za učinkovitost zdravljenja.
"V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek z inovativnimi terapijami. Na področju zdravljenja raka živimo v času preobrazbe."
Kakšne znanstvene napredke lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti?
Napredek na področju raziskav personaliziranega zdravljenja za prilagajanje posameznim značilnostim bolnikov, kot so njihova genetska sestava ali posebni tumorski označevalci, lahko v prihodnosti pripelje do bolj ciljno usmerjenih in učinkovitih terapij, kombiniranih terapij in podpornega zdravljenja. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih še naprej priča pomembnemu napredku.
Kdo in kako lahko največ prispeva na poti do sveta brez raka?
To je plemenit cilj in jasno je, da ga nihče ne more doseči sam. Za to potrebujemo sodelovanje znotraj celotne skupnosti, ki se ukvarja z rakom. Potrebujemo preprečevanje, zgodnje odkrivanje, dostop do oskrbe in inovativne načine zdravljenja, hkrati moramo posameznikom omogočiti, da sami poskrbijo za svoje zdravje, in se osredotočiti na preprečevanje. Potrebujemo tudi naložbe v preventivne ukrepe v družbi: podporo zdravemu življenjskemu slogu in naložbe v cepljenje na način, da dosežemo prebivalstvo.
"Potrebujemo preprečevanje, zgodnje odkrivanje, dostop do oskrbe in inovativne načine zdravljenja, hkrati pa moramo posameznikom omogočiti, da sami poskrbijo za svoje zdravje, in se osredotočiti na preprečevanje."
Omenjate cepljenje – kakšno vlogo ima pri doseganju teh ciljev?
Nekatere vrste raka, na primer rake, povezane z okužbo z virusi HPV, je mogoče preprečiti s cepljenjem. Preprečevanje raka je najboljši način za njegovo premagovanje! To lahko dosežemo pri raku materničnega vratu, kjer smo že na poti k odpravi te bolezni. Za dosego cilja potrebujemo naložbe v programe cepljenja in zagotoviti moramo, da v te programe vključimo deklice in dečke, da zagotovimo dovolj široko pokritost.
Kakšne so trenutno smernice na področju zdravljenja raka?
V naši družbi si prizadevamo za svet, v katerem se rak ne le zdravi, temveč tudi ozdravi. Menimo, da imajo pri reševanju tega izziva ključno vlogo zgodnje odkrivanje, učinkoviti presejalni programi ter zgodnja obravnava in zdravljenje raka.
"Nekatere vrste raka, na primer rake, povezane z okužbo z virusi HPV, je mogoče preprečiti s cepljenjem."
Kako pomembni so presejalni programi?
Presejalni programi so pomembni za zgodnje odkrivanje raka. V te presejalne programe bi morali vključiti zlasti skupine s povišanim tveganjem. Preventivni programi so zelo dragoceni, saj ne le rešujejo življenja, ampak prinašajo tudi več pozitivnih učinkov: zgodnje odkrivanje omogoča takojšnje zdravljenje in potencialno boljše rezultate, prihranek stroškov, boljšo kakovost življenja in vpliv na javno zdravje z zmanjšanjem splošne incidence in umrljivosti zaradi raka.
Ali lahko konkretneje opredelite pomen zgodnjega odkrivanja raka?
Čim prej odkrijete in zdravite raka, večja je možnost uspešnega zdravljenja in manjša za ponovitev bolezni. Če raka dojk odkrijejo v najzgodnejši fazi, je vaša možnost preživetja skoraj stoodstotna. Več kot 55 odstotkov ljudi s prvim stadijem pljučnega raka bo preživelo raka pet let ali več po postavitvi diagnoze. Kadar pa oskrba zamuja ali ni na voljo, se možnosti za preživetje zmanjšajo, težave, povezane z zdravljenjem, se povečajo, stroški oskrbe pa narastejo. Če ponovimo isti primer: če je diagnoza postavljena pozno, bo pet let po postavitvi diagnoze živelo le 26 odstotkov bolnic z rakom dojk. Če je pljučni rak diagnosticiran v četrtem stadiju, je verjetnost preživetja desetkrat manjša v primerjavi s prvim stadijem – takrat bo le pet odstotkov bolnikov preživelo pet let ali več po diagnozi.
"Čim prej odkrijete in zdravite raka, večja je možnost uspešnega zdravljenja in manjša za ponovitev bolezni."
Ali ima Evropska unija kakšne pripadajoče smernice?
Priporočilo EU o presejalnih programih je bilo sprejeto decembra 2022 in so ga podpisale vse države članice EU, vendar za države članice ni zavezujoče. Želi izboljšati pravočasno diagnosticiranje in zdravljenje raka z izboljšanjem obstoječih smernic za presejanje za raka dojk, debelega črevesa, danke in materničnega vratu ter uvedbo novih presejalnih programov za raka pljuč, prostate in želodca. Priporočilo za presejanje je pomemben opomnik, da je treba programe tudi izvajati in v presejalne programe vključiti več vrst raka, pri čemer je treba vedno upoštevati nacionalne potrebe in zmogljivosti.
Kako uspešne so evropske države pri uveljavljanju teh priporočil?
Čeprav v številnih evropskih državah obstajajo presejalni programi, pri njihovem izvajanju nismo nujno tam, kjer bi morali biti. Lani predstavljeno priporočilo za presejanje za raka za celotno EU kaže na zavezanost EU k izboljšanju presejanja za premagovanje raka, vendar še vedno potrebujemo lokalne ukrepe, politično pripravljenost in dostopnost povsod v Evropi. Neenakosti obstajajo tudi pri presejanju – ne le v EU, temveč tudi znotraj držav. Za boljše rezultate morajo biti dobro vodeni programi povezani z nacionalnimi načrti in strategijami za nadzor raka ter se dobro ujemati z drugimi prizadevanji v podporo optimizaciji poti.
"Čeprav v številnih evropskih državah obstajajo presejalni programi, pri njihovem izvajanju nismo nujno tam, kjer bi morali biti."
Kje pa je pri tem Slovenija?
V Sloveniji že potekajo trije presejalni programi za raka materničnega vratu, dojk ter debelega črevesa in danke. Novembra letos je Slovenija praznovala 20 let programa ZORA, to je presejalni program za raka materničnega vratu. V prihodnosti želi Slovenija sprejeti dva nova presejalna programa za pljučnega raka in raka prostate.
Del prebivalstva ne zaupa v znanost in znanstvene dosežke – kako lahko to zaupanje izboljšamo?
Ta pojav je seveda obžalovanja vreden, zato menim, da morajo vse zainteresirane strani sodelovati pri ozaveščanju. Krepitev zaupanja v znanost in znanstvene dosežke med prebivalstvom je ključnega pomena za informirano sprejemanje odločitev in javno zdravje.
"Krepitev zaupanja v znanost in znanstvene dosežke med prebivalstvom je ključnega pomena za informirano sprejemanje odločitev in javno zdravje."
Kako to doseči?
Za izboljšanje zaupanja je na voljo več strategij. Pomembno je pregledno in odprto komuniciranje, zagotavljanje dostopnih razlag znanstvenih konceptov in sodelovanje v dialogu z javnostjo. Spodbujati bi morali naravoslovno pismenost in naravoslovno izobraževanje na vseh ravneh – z izboljšanim naravoslovnim učnim načrtom v šolah lahko izboljšamo javno razumevanje znanstvenih procesov in ugotovitev. Proti zavajajočim informacijam in dezinformacijam se je treba boriti z natančnimi in z dokazi podprtimi sporočili prek različnih kanalov. Ne nazadnje bo zaupanje v znanost izboljšalo tudi javno zdravje.
Pri izvajanju presejalnih program se pogosto kot vprašanje ali celo ovira pokaže denar. Kako odgovoriti na to?
Na presejalne programe je treba gledati kot na naložbo v zdravje ljudi, ki prinaša koristi ne le posameznikom, temveč tudi zdravstvenim sistemom in celotni družbi. Prej ko odkrijemo raka, bolje je za posameznika in celotno družbo. Zdravljenje raka v zgodnji fazi je veliko cenejše kot v metastatski fazi. In seveda zgodnejše odkrivanje in zdravljenje izboljšata možnosti bolnikov za življenje brez raka.
