Kdo je slovenski športnik, ki je navdušil v novem TV-kvizu?

Foto: Pop TV Na POP TV so ta teden začeli predvajati kviz Na lovu, v katerem se tekmovalci merijo s tako imenovanimi lovci, dobro podkovanimi poznavalci najrazličnejših področij. Med njimi je tudi Ivan Trajkovič, znani slovenski tekvondoist in olimpijec, ki je že v premierni oddaji navdušil s svojim širokim znanjem in samozavestnim nastopom.

V preteklosti je sodeloval v Milijonarju in zmagal v kvizu Joker, zdaj pa je v novi vlogi, v katero se je nemudoma vživel. Kot nam je povedal, si je v tem kvizu želel nastopiti že od nekdaj, ni pa si predstavljal, da bo to v vlogi lovca. Ko je dobil ponudbo, pa ni okleval niti za trenutek.

Ste že znan obraz slovenskih kvizov, nastopili ste v Milijonarju, lani pa postali eden od peščice zmagovalcev v Jokerju. Ste že od nekdaj navdušenec nad kvizi?

Da, že od malega. Obiskoval sem osnovno šolo bratov Polančičev v Mariboru, kjer je delal tudi Darko Hederih, eden od ustvarjalcev kviza Male sive celice. Tako sem se s skupino sošolcev že tam srečal s kvizi in podobnimi luštnimi stvarmi, morda je ta prva ljubezen nastala prav tam. Smo pa tudi doma ves čas gledali kvize in tekmovali med seboj.

Potem je ta ljubezen samo še rasla, zapomnim si ogromno, še posebej stvari, ki me zanimajo, in začel sem se prijavljati na televizijske kvize. Nisem si pa mislil, da bo ta ljubiteljski hobi postal nekaj več, kot je zdaj, ko sem eden od lovcev.

"Ves čas spremljam, kje se lahko kaj novega naučim, pa naj gre za televizijo ali družbena omrežja." Foto: Gaja Hanuna

Vas tako kvizi kot šport vlečejo, ker gre v obeh primerih za tekmovanje?

Rad tekmujem, za karkoli gre, sem zelo tekmovalna oseba. Mi je pa koncept kviza Na lovu še posebej zanimiv. Potjero, hrvaško različico kviza, spremljam, že odkar je pred 13 leti prišla na spored, in ves čas sem čakal, kdaj bo to prišlo tudi k nam. Sem si pa sebe predstavljal kot tekmovalca, ne kot lovca.

Zdaj pa so se stvari izšle tako, da sem lahko šel na avdicijo za lovca. Očitno sem se dobro odrezal in zdaj sem lovec.

Ste bili v dvomih ali ste takoj sprejeli ponudbo?

Takoj ko se je pokazala možnost, sem bil odločen. Mislim, da imam "kvizaškega" znanja dovolj, in glede tega sem bil zelo samozavesten. To mi je verjetno dal tudi šport in v meni ni bilo nobenega dvoma.

"Potjero, hrvaško različico kviza, spremljam, že odkar je pred 13 leti prišla na spored, in ves čas sem čakal, kdaj bo to prišlo tudi k nam. " Foto: Gaja Hanuna Vas torej nikoli ne spreleti misel: "Joj, kaj če se osramotim?"

Ne. Prvič – meni je res vseeno, kaj si ljudje mislijo o meni. RES mi je vseeno. Druga stvar pa je ta, da ob rednem spremljanju kvizov vidiš, da je nemogoče vedeti čisto vse. Kvizi so zanimivi ravno zato, ker je vprašanje lahko o čemerkoli, kakšni najbolj banalni stvari.

Po mojem mnenju ne obstajajo lahka in težka vprašanja, ampak le stvari, ki jih veš, in tiste, ki jih ne. Tukaj ni nobene sramote in mislim, da bi bili vsi veliko srečnejši, če bi se tega osvobodili. Ko si sproščen, tudi veliko bolje deluješ. Trema te bo pojedla, to je enako v športu, kvizih in na drugih področjih življenja.

S tremo pred kamerami torej nimate težav?

Strahu pred kamero že dolgo nimam več, treme tudi v športu ne čutim več vse od mladinske konkurence. Hitro sem namreč dojel, da me to samo ovira in da se mi ne more zgoditi nič življenjsko usodnega.

Ali tudi za kvize trenirate?

Da, brez tega ne moreš napredovati. Nikoli ne bom vedel vsega o vsem, skušam pa zapolniti čim več lukenj v znanju. Moje najšibkejše področje je na primer slovenska popkultura, zato sem veliko časa preživel na telefonu in zbiral podatke o raznih zmagovalcih Eme, Slovenske popevke, Melodij morja in sonca … Veliko več sem začel poslušati tudi radio, da bi slišal, kateri hiti se zdaj najpogosteje vrtijo, kakšna so besedila in podobno. Sicer pa ves čas spremljam, kje se lahko kaj novega naučim, pa naj gre za televizijo ali družbena omrežja.

"Nikoli ne bom vedel vsega o vsem, skušam pa zapolniti čim več lukenj v znanju." Foto: Gaja Hanuna

Ste torej med tistimi, ki se med gledanjem serije zapletejo v brskanje o nečem, kar so ravno videli?

Sem. Običajno serijo kar ustavim, če me kaj žre, in hočem to preveriti, pa naj bodo to zgodovinski podatki ali pa igralci, ki so mi od nekod znani, a se ne morem spomniti, kje sem jih videl. V takih primerih serije ne morem več mirno gledati, dokler ne preverim in izvem.

Vaš trening je torej radovednost, ne uporabljate pa nekih tehnik pomnjenja?

Ne, kakšnih mnemotehničnih tehnik učenja nisem nikoli uporabljal, imam pa dober spomin. Stvari, ki te zanimajo, ti ostanejo. Vsaj pri meni je tako, da si hitro zapomnim vse, kar me res zanima. Tisto, kar me ne, moram pa vsake toliko obnoviti. Tako sem se naučil vse slovenske predstavnike na Evroviziji, a bi to moral zdaj že počasi malce ponoviti, da bi jih obvladal. Lahko rečem, da dvigujem in spuščam formo glede na potrebe kviza.

Včasih pa je tudi popolna sreča – kot pri zmagi na Jokerju, kjer ste zaključno vprašanje, pri koliko tednih je otrok donošen, vedeli, ker ste malo pred tem postali oče.

Da, to je bila takrat moja življenjska izkušnja in sem bil v to tudi zelo vpet, te stvari so me zanimale in so mi ostale. Pol leta pred tem je hčerko dobila tudi moja sestra in tako so bile te informacije res sveže. Takoj, ko sem vprašanje prebral, sem vedel, da je odgovor 37 tednov.

"Smo sicer neusmiljeni lovci, ampak smo v resnici prijazni." Foto: Gaja Hanuna

Ta dejavnik sreče pride prav predvsem pri kvizih, ki so nekoliko počasnejši, Na lovu pa je tako hiter, da nimaš ravno časa in moraš odgovor hitro potegniti iz rokava ali pa jih celo poskušati rešiti lingvistično, če odgovora ne poznaš, lahko pa sklepaš iz korena besede.

Premiera je že za nami, kakšni so pa vaši vtisi s snemanja?

Sem zelo zadovoljen. Kot sem prej rekel, sicer nimam težav z nastopanjem pred kamero, a iz oddaje v oddajo postajam še bolj sproščen, zato me zanima, kako bo zadnja oddaja videti v primerjavi s prvo.

Sicer pa so odzivi vseh zelo pozitivni in resnično upam, da se bo kviz tudi pri nas prijel tako kot v tujini. Slovenska scena kvizov je v zadnjih letih zelo zrasla in upam, da se bo za prijavo opogumilo še več ljudi. Tukaj res ne bi smelo biti nobenega strahu pred kakšno sramoto. Mi smo sicer neusmiljeni lovci, ampak smo v resnici prijazni.

Oglejte si še:

Trendi Lea Mihevc: Vedno, ko sem se vrnila, me je šokiralo, kako zelena je Slovenija