"Lažne novice in cepljenje nekaterim predstavljajo stališče proti vladam ali družbenim normam"

V obdobju pandemije niso trpeli samo tisti, ki so zboleli za covid-19, temveč tudi tisti, ki so zaradi preusmeritve zmogljivosti zdravstvenega sistema na koronavirus in odsotnosti zdravstvenega kadra zaradi obolelosti ostali brez pravočasne pripadajoče oskrbe.

Najhujša posledica tega je pozno odkrivanje težjih bolezni, kot je rak, zaradi česar se zdravstvena obravnava bistveno oteži, obeti za popolno okrevanje pa bistveno zmanjšajo.

HPV – zahrbtna grožnja

Ena od takšnih tempiranih bomb je humani papiloma virus (HPV), ki v najslabših primerih in neodkrit povzroči najtežje oblike raka, je v pogovoru opozoril dr. Xavier Bosch iz Barcelone, ki tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji velja za enega od najbolj angažiranih in najbolj prodornih strokovnjakov s tega področja.

Dr. Xavier Bosch je avtor več kot 420 izvirnih znanstvenih objav, več kot 25 monografskih knjig in velikih ocen ter več kot 700 znanstvenih nastopov, povezanih s HPV.

Kako bi najkrajše pojasnili, kaj je HPV?

Humani papiloma virus (HPV) spada v veliko družino DNA-virusov, ki prizadenejo epitelij kože in sluznico. Okužbe lahko potekajo brez simptomov in povzročajo benigne lezije (kožne bradavice, plantarne bradavice, genitalne bradavice in papilome grl). V najslabših primerih lahko povzročijo različne vrste predrakavih sprememb in celo raka.

Kakšne so najhujše možne posledice?

Poznamo ogromno različic HPV. Okoli 13 jih lahko povzroča raka anogenitalnega področja pri obeh spolih: raka materničnega vratu, vulve, vagine, penisa, analnega in mošnjičnega v genitalnem traktu ter orofaringealnega raka in nekaterih larinksa in ustne votline.

Dva tipa HPV, in sicer HPV 16 in HPV 18, sta najpomembnejša v smislu vzročnosti raka in sta bila vključena v prvo generacijo cepiv. Do raka lahko pride, če se skozi leta razvije vztrajna (asimptomatična) okužba, ki je organizmu ne uspe premagati z lastnim imunskim odzivom.

"Humani papiloma virus (HPV) spada v veliko družino DNA-virusov, ki prizadenejo epitelij kože in sluznico. Okužbe lahko potekajo brez simptomov in povzročajo benigne lezije (kožne bradavice, plantarne bradavice, genitalne bradavice in papilome grl). V najslabših primerih lahko povzročijo različne vrste predrakavih sprememb in celo raka." Foto: Getty Images

Kako se prenaša HPV?

Večina onkogenih okužb se prenaša med spolnim odnosom s partnerjem, okuženim s HPV. Ker je virus tih, kroženje virusa poteka naprej – več kot 80 odstotkov spolno aktivnih odraslih bo na neki točki izpostavljenih HPV. Na srečo bo večina okužb minila neopaženo in se pozdravila naravno. Osebe z največjim tveganjem za razvoj raka so vztrajni prenašalci HPV in predvsem imunosupresirani bolniki (prejemniki presadkov ali imunsko pomanjkljivi posamezniki, okuženi z virusom HIV, bolniki z avtoimunskimi boleznimi).

Ali so v Sloveniji številke, povezane s to boleznijo, primerljive ali drugačne od številk v (zahodno)evropskih državah?

Informacijski center o HPV Svetovne zdravstvene organizacije poroča, da so podatki za Slovenijo primerljivi z evropskimi: starostno prilagojena pojavnost raka materničnega vratu 6,7 letno na sto tisoč prebivalcev, umrljivost pa 2,4 letno na sto tisoč prebivalcev. Rak materničnega vratu je med najpogostejšimi raki pri ženskah – na 14. mestu. Porazdelitev tipov HPV-virusov v vseh kategorijah neoplastičnih tumorjev je blizu evropskega povprečja, kjer tipa HPV 16 in 18 predstavljata 78 odstotkov tipov, odkritih pri raku materničnega vratu. Tudi kazalniki preprečevanja raka materničnega vratu v Sloveniji so v evropskem povprečju. V letu 2020 je bila za dekleta v ciljni skupini značilna 60-odstotna precepljenost proti HPV, za ženske v starosti 20–64 let pa 70-odstotna presejalna pokritost.

Kako se zdravi bolezen?

Uspešnega zdravljena za bolezen ne poznamo, a lahko uspešno lajšamo simptome. Vidne bradavice zdravimo z lokalno destrukcijo/resekcijo, predneoplastične lezije sluznice, večinoma v materničnem vratu in analnem kanalu, z minimalno invazivnimi operacijami. Okužbe grla pri otrocih, znane kot ponavljajoče se respiratorne papilomatoze, se zdravijo tudi kirurško, vendar je zdravljenje agresivno in pogosto zahteva ponavljajoče se posege, da se dihalne poti ohranijo odprte in funkcionalne. Terapevtska cepiva so še vedno eksperimentalna.

"Uspešnega zdravljena za bolezen HPV ne poznamo, a lahko uspešno lajšamo simptome." Foto: Getty Images

Ali je javnost pravilno in popolno seznanjena s pomembnimi dejstvi o tej bolezni?

S cepivom proti HPV smo se naučili, da so uspešni uvedeni programi odgovornost vseh vpletenih: strokovnjakov, prebivalstva, ustanov, obolelih ... Če ne bomo obravnavali in vključili vseh sektorjev in deležnikov, bodo programi potencialno bolj šibko zastavljeni. Posledično ne bodo vzdržni – tako z vidika zaupanja kot ponudbe. Tak primer smo lahko zaznali v Kolumbiji, na Japonskem, Danskem in še natančneje v Romuniji, kjer sta bila dva poskusa nacionalne uvedbe cepljenja neuspešna – med razlogi so obotavljanje glede cepljenja, govorice, strah pred stranskimi učinki in spolne stigme ter teorije zarote.

Kakšne so dozdajšnje znanstvene izkušnje pri obvladovanju HPV?

Višji svetovalec v epidemiološkem raziskovalnem programu raka in vodja mednarodnih odnosov na katalonskem onkološkem inštitutu v Barceloni dr. Xavier Bosch je tudi izvršni direktor informacijskega središča za HPV in rak materničnega vratu pri svetovni zdravstveni organizaciji in urednik več znanstvenih revij s tega področja, pri dveh tudi glavni urednik. Na srečo lahko znanstvena skupnost po desetletju uvedbe cepiva proti HPV v 50 odstotkih držav po svetu in več kot 200 milijoni razdeljenih odmerkov potrdi in pomiri prebivalstvo – ta cepiva so odlična in nudijo visoko stopnjo zaščite pred rakom materničnega vratu. Po pregledu poročil neodvisnih ocenjevalnih komisij (vključno s svetovalnim odborom Svetovne zdravstvene organizacije za varnost cepiv) niso bili ugotovljeni nobeni pomembni stranski učinki ali sekundarne zdravstvene težave.

Ali je bolezen mogoče preprečiti ali vsaj umiliti njen potek?

Cepiva proti HPV so izjemno dobra za preprečevanje okužb s tipi HPV, ki povzročajo raka. V zadnjih mesecih smo izvedeli, da se je v skupini mladih deklet, ki so se odločile za cepljenje proti HPV z enim od skupine cepiv, ki je na voljo v Evropi, v desetih letih močno zmanjšala pojavnost vseh predrakavih lezij in raka materničnega vratu.

Kako učinkovita je ta zaščita?

Predvideva se, da bo zaščita trajala dolgo, verjetno celo življenje. Preprečevanje naprednih bolezenskih stanj pri necepljenih odraslih ženskah še vedno temelji na ponavljajočih se presejalnih pregledih (tradicionalno Pap bris ali HPV-testi). Če test zazna predrakave lezije, se te zdravijo, preden postanejo invazivne ali se razvijejo do metastatskega raka. V državah, ki imajo visok delež cepljenih posameznikov (fantov in deklet), bo v prihodnosti rak materničnega vratu postal redka bolezen in bo sčasoma odpravljen. To bo eden večjih uspehov sodobne medicine.

"Z zmanjšanjem kroženja virusa v splošni javnosti se zmanjša tudi tveganje okužbe pri spolnem stiku – do te mere, da smo pri trenutno uporabljenih cepivih proti HPV priča močnemu "zaščitnemu učinku črede." Foto: Getty Images

Kako in koliko deluje cepivo proti HPV?

Cepljenje posameznike zaščiti pred okužbo s HPV. Z zmanjšanjem kroženja virusa v splošni javnosti se zmanjša tudi tveganje okužbe pri spolnem stiku – do te mere, da smo pri trenutno uporabljenih cepivih proti HPV priča močnemu "zaščitnemu učinku črede", kar pomeni, da so tudi necepljene osebe, ki živijo v visoko precepljeni družbi, zaščitene pred okužbami s HPV. To vključuje necepljene moške, ki živijo v družbi z visoko stopnjo cepljenih žensk, kar je prvič dokazal program v Avstraliji (genitalne bradavice že po nekaj letih kampanje, ki se osredotoča na ženske, izginjajo tako pri mladih dekletih kot pri fantih). Necepljeni posamezniki (fantje) lahko izgubijo zaščito, ki jo nudi visoka stopnja precepljene družbe, če imajo spolne stike s posamezniki, ki so bolj izpostavljeni HPV. Nasprotno neposredna zaščita s cepljenjem ščiti posameznika, ne glede na spol, kraj bivanja ali spolne prakse. To je del utemeljitve za vključitev dečkov v rutinske kampanje cepljenja, kot je odločeno v več kot 50 državah, tudi več evropskih.

Pri pandemiji covid-19 se je pokazalo, da informacije o cepljenju niso bile vedno transparentne, kar je le še okrepilo nezaupanje določenih krogov do cepljenja. Ali je pri tej bolezni in tem cepljenju podobno ali drugače?

Izobraževanje na področju cepiv ni preprosta naloga, zlasti če se v družbi ustvarja gonja proti cepljenju brez konkretnih podatkov. Lažne novice so na pohodu, lažne novice in cepljenje v teh časih za različne družbene skupine in politične stranke predstavljajo stališče proti vladam ali družbenim normam. To je zelo nevarno, saj izobraževanje o vrednosti znanstvenih trditev oz. konsolidirani podatki na eni strani naproti mnenjem, kjer ni potrebe po dokazovanju ali doslednosti izjav, zahteva precejšnjo raven razumevanja.

Mnenja Danes, ko lahko vsak objavlja v spletu, je zaupanje pomembnejše kot kdaj prej

Ko smo že pri cepljenju, ali je bilo cepljenje proti covid-19 uspešno?

Cepljenje proti covid-19 je bilo v Evropi uspešno in objavljenih je veliko dobrih znanstvenih poročil. Branje, razumevanje, predajanje informacij in sprejemanje odločitev je pod izjemnim družbenim pritiskom – javno zdravje ima zapleteno nalogo, ki je vplivala tudi na cepljenje proti HPV.

Kakšna je nasploh stopnja zaupanja javnosti (in staršev) do cepljenja? Zakaj ni višja?

Zaupanje staršev je na različnih ravneh. Na splošno večina evropskih držav svoje otroke cepi v skladu s priporočili. Oklevanja so običajno povezana s šolanjem, pripadnostjo določenim družbenim skupinam ali vplivnežem. Cepivo proti HPV ima tudi težave s družbeno stigmo, saj je osredotočeno na spolno prenosljivi virus. Razprava o spolnosti mladostnikov pri priporočeni starosti prvega cepljenja (običajno od devet do 15 let in več) je še en dejavnik, ki zahteva skrbno komunikacijo, izobraževanje in sodelovanje. Neupoštevanje tega je bilo že opredeljeno kot potencialna ovira, na katero lahko naleti javno zdravje.

Mnenja Covidni trenutek resnice

Kako bi bilo možno okrepiti to zaupanje?

Razumevanje obotavljanja glede cepljenja in spremljanje sodobnih načinov širjenja lažnih novic o cepljenju je vse bolj zanimivo področje. Nekateri dejavniki, ki so pomagali premagati obotavljanje glede cepljenja, vključujejo informiranje pred začetkom kampanje cepljenja, vključenost lokalnih voditeljev, vključenost medicinske skupnosti, vključenost ustreznih zdravstvenih dobrodelnih organizacij in socialnih ustanov. Pomembno je tudi vzdrževati nadzorno mrežo, ki se takoj in čim bolj pregledno odzove na vsak sum neželenih stranskih učinkov. Mediji bi lahko nudili stalno poročanje o uspehu kampanj in cepljenja. Vendar gre za vprašanje ohranjanja ravnotežja med priložnostmi, saj je preobremenjenost prebivalstva z znanstvenimi podatki lahko nasprotuje cilju.

Ali so vzorci (ne)zaupanja v Sloveniji primerljivi vzorcem iz zahodnoevropskih držav?

Oklevanje glede cepljenja in zavzemanje stališča proti cepljenju ima podobne lastnosti povsod, v nekaterih primerih kaže nekaj dodatne lokalne specifičnosti. Opravljeno je bilo teoretično delo, ki je opredelilo več področij, ki lahko povzročijo obotavljanje in sčasoma vplivajo na odložitev ali zavrnitev cepljenja. Ta področja lahko kažejo mednarodno doslednost in usklajenost določenih dejavnikov – od strahu pred iglami do poslušanja govoric o varnosti, širjenja lažnih novic in na splošno pripisovanja zaslug posameznikom ter mnenjskim vplivnežem. Kadarkoli sta v družini ali drugi družbeni skupini prisotna dva ali trije od teh dejavnikov, se poveča verjetnost zavrnitve cepljenja.

Novice "Teoretikov zarot ni mogoče prepričati, lahko jih samo izobrazimo"

Kje vidite največje izzive pri ozaveščanju?

Dve področji vse večjega zanimanja vključujeta ojačitveni učinek družbenih omrežij pri širjenju novic, žal tudi lažnih novic, in politično manipulacijo, ki povezuje proticepilstvo s splošno reakcijo proti pravilom in zdravstvenim priporočilom prevladujočih družbenih sistemov. Mediji imajo pomembno družbeno odgovornost pri znanstvenemu izobraževanju, saj je na koncu izobraževanje tisto, ki bo utrlo pot naprej.