Četrtek, 14. 9. 2023, 17.33
1 leto, 2 meseca
Guinnessova knjiga rekordov 2024
Slovenija je imela svetovni rekord že pred 50 tisočletji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,65
Od skoraj 30 tisoč prijav si jih je samo 2.638 priborilo svoje mesto v letošnji knjigi presežkov.
Med 2.638 rekordi, ki so zajeti v letošnji slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov, je tudi deset slovenskih, tudi takšni, ki segajo krepko v preteklost.
Med slovenskimi rekordi so tako dosežki slovenskih športnikov, med njimi tudi plezalke Janje Garnbret z njenimi 41 zmagami na tekmah za svetovni pokal in kolesarja Tadeja Pogačarja, še preden je dosegel svojo četrto zmago v razvrstitvi mladih kolesarjev na dirki Tour de France.
Dosežek Janje Garnbret v letošnji slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov
Tudi stari znanci, a z novimi rekordi
Letošnja slovenska knjiga rekordov omenja tudi Benko Pulko, ki je s 180.016 kilometri opravila najdaljše potovanje posameznika z motorjem, in Trboveljčana Uroša Stoklaso, ki je kegljal z devetimi keglji kar 24 ur z zgolj petminutnimi odmori vsako uro.
Znova lahko preberemo o košarkarskem trenerju Luki Trpinu, ki si je vpis tokrat priboril z največ krogi s košarkarsko žogo okoli noge v 30 sekundah. Pod mentorstvom Jadranke Smiljić in Zavoda ustvarjalno srce je 211 kvačkaric in en kvačkar ustvarilo 1.200 izdelkov, od tega 212 grbov slovenskih občin, kar pomeni največjo zbirko kvačkanih izdelkov.
Predstavnice 211 slovenskih kvačkarskih rekorderk in še enega kvačkarskega rekorderja
Od vodnih do digitalnih presežkov
Slovenski šolarji so za več kot dvakrat popravili rekord o največjem spletnem kvizu. Na temo varne rabe interneta jih je na vsa vprašanja odgovarjalo 15.225, še dobrih pet tisoč pa jih je kviz začelo, a ni prišlo do konca, zato štejejo samo tisti, ki so v predpisanem času najmanj ene ure in ene minute odgovorili na vsa vprašanja, je pojasnil Blaž Ferenc iz družbe A1 Slovenija, ki je bila pobudnik tega kviza.
Predstavniki nekaterih slovenskih rekorderjev, katerih dosežki so navedeni v letošnji slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov.
Vsako leto ima Guinnessova knjiga rekordov nosilno temo, letos pa je to Modri planet, ki poudarja presežke iz vodnega sveta. Skladno s tem je svoje mesto našel tudi Martin Strel z rekordom najdaljšega plavanja v odprtih vodah – 5.268 kilometrov.
Slovenska arheološka dediščina za svetovne rekorde
V poglavju Zgodovina/Neverjetni izumi najdemo kar dva slovenska vpisa: prvo glasbilo – piščal iz jame Divje babe, ki je stara okoli 50 tisoč let, in najstarejše kolo z Ljubljanskega barja, ki naj bi nastalo okoli leta 3150 pred našim štetjem.
Najstarejši slovenski rekord v letošnji slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov sega 50 tisoč let v preteklost.
Za 2.638 rekordov na 256 straneh letošnje slovenske knjige Guinnessovih rekordov so sodniki in presojevalci prejeli skoraj 30 tisoč vlog, so še povedali ob predstavitvi knjige.
