Sreda, 24. 8. 2016, 7.31
7 let, 3 mesece
Slovenec na spletu kupoval mačko, na koncu ostal brez 860 evrov in brez mačke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,58
4
Slovenca Miho, ki je prek spleta iskal pasemske mačke, so za nos povlekli prevaranti in mu vzeli 860 evrov, mačk pa ni videl nikoli. Kako je nasedel Miha in kaj lahko storimo, da ne bodo "nategnili" tudi nas?
Miha je med spletnim nakupovanjem mačk odgovoril na prodajni oglas na slovenski internetni tržnici bolha.com. Prodajalka se mu je predstavila kot Helena Joyce iz Anglije, ostarela gospa, ki ne more več skrbeti za svoje mačke. Prijazno mu jih je ponudila celo brezplačno, Miha bi moral poravnati le stroške prevoza živali v višini 140 evrov, poroča slovenski portal Varni na internetu.
Pri organizaciji prevoza se je pojavil prvi klicaj, ki bi moral Miho odgnati od kupčije. Prevoznik, družba Agencia Transporte Dieren, je od Mihe zahteval 270 evrov za zavarovanje živali na poti in še 250 evrov za poseben kovček, v katerem bi mačke prestajale potovanje z letalom. Miha je stroška poravnal brez vprašanj.
Samo še tole plačate, pa bo ...
Tudi cariniki mačk v Slovenijo niso spustili kar tako. Od Mihe so zahtevali 200 evrov za ureditev raznih dovoljenj in potrdil za živali. Miha je plačal tudi to, mačke pa so bile končno na poti v nov dom.
Nato pa - katastrofa! Mačke so med potjo doživele nesrečo in poginile. A Miha je seveda plačal zavarovanje v višini 270 evrov, kar pomeni, da mu zdaj pripada odškodnina v višini 30.250 evrov. Le še ena formalnost - britanski davkariji mora nakazati 2.600 evrov, nato pa dobi denar.
Ukrepal prepozno, denarja ni več
Miha tokrat ni plačal, raje je prekinil komunikacijo. Ko se je obrnil na strokovnjake portala Varni na spletu, je izvedel, da je postal žrtev tako imenovane nigerijske prevare.
Denarja, ki ga je že poslal, Miha ne bo dobil nazaj, prav tako še nekaj časa ne bo užival v mačji družbi.
V internetnih krogih je dobro znana zgodba o nigerijskem princu, ki želi iz države spraviti večje količine denarja in pri tem potrebuje uporabnikovo pomoč v obliki manjšega predplačila, nato pa bo denar prenesel na njegov tekoči račun. To je le ena od več deset različic te zgodbe.
Kaj lahko storimo, da nas ne doleti isto kot Mihe?
Komunikacija pri prevarah, kot je ta, ki je oškodovala Miho, poteka skoraj izključno prek elektronske pošte. Opozorilni znaki, da je nekaj narobe, so:
- Ponudba se sliši predobro, da bi bila resnična. Prevaranti uporabniku pogosto ponujajo nekaj v zameno za nič. Primera: Obvestilo, da ste zadeli na spletni loteriji, pa sploh nikoli niste kupili srečke. Nekdo, ki ga ne poznate, bi rad na vas prepisal svoje premoženje.
- Prevaranti za izdelek ali storitev vedno zahtevajo predplačilo za domnevne stroške obdelave vašega zahtevka. Če se opremo na zgornja primera- organizator spletne loterije bo uporabnika prosil, naj pred prejemom nagrade nakaže denar za davek, neznani bogataš, ki mu bi rad podaril vse svoje premoženje, pa ga bo prosil za kritje stroškov prenosa denarja.
Če uporabnik vzpostavi stik s t. i. nigerijskimi prevaranti, mu bodo sporočili, da jim mora, če želi dobiti denar ali naročeni, vnaprej nakazati sredstva za njihove stroške. Po navadi gre za znesek v višini nekaj sto evrov.
- Dobro poglejte e-poštni naslov, s katerega prejemate sporočila. Ime morda res pravi "Barclays" (britanska banka, na primer), zaglavje (tisto, kar v naslovu sledi afni oziroma znaku @) pa je domena, za katero še niste slišali, ali preprosto yahoo.com, gmail.com. Pozorni bodite tudi na pomanjkljivo slovnico ali pa slab prevod besedila v slovenščino.
4