Slovenci in bitcoini: je vlak do bogastva že odpeljal?

Celotno svetovno omrežje rudarjev kriptovalute bitcoin trenutno porabi toliko elektrike, da bi se na letni ravni ob predpostavki, da se poraba ne bo več ne povečevala ne zmanjševala, lahko primerjalo z veliko državo, kot je Kolumbija. Večino majhnih in srednje velikih evropskih držav je bitcoin na tem področju prehitel že zdavnaj. Foto: Reuters

Kako "naredimo" bitcoin

Bitcoin si lahko uporabnik "naredi" s procesom, ki mu pravimo rudarjenje. Gre za reševanje zapletenih matematičnih nalog, ki zahteva posebno programsko opremo in zelo zmogljive računalniške komponente.

Reševanje nalog potrjuje transakcije bitcoinov med drugimi uporabniki. Ko jih je potrjenih dovolj, se ustvari blok transakcij in se zapiše v tako imenovani blockchain, javni zapisnik vseh prenosov bitcoinov med uporabniki.

Za vsak nov ustvarjen blok je izdanih nekaj bitcoinov. Dobijo jih tisti, ki so bili pri potrjevanju transakcij najuspešnejši in najhitrejši. 

Končno število vseh bitcoinov, ki bodo kadarkoli izdani, je omejeno na 21 milijonov. V obtoku jih bo najverjetneje nekaj milijonov manj, saj je bilo precej bitcoinov že izgubljenih oziroma do njih nimamo dostopa zato, ker ne poznamo zasebnih ključev, s katerim je te bitcoine mogoče upravljati. Okrog milijon bitcoinov je "zaklenjenih" zato, ker pripadajo Satoshiju Nakamotu, neznanemu očetu kriptovalute bitcoin. Nakamoto se svojih bitcoinov do zdaj še ni dotikal, obstaja pa velika verjetnost, da se jih tudi nikoli ne bo.  Foto: Matic Tomšič

V ozadju bitcoina teče poseben algoritem, ki skrbi za to, da se bloki ne bi potrjevali prehitro oziroma da v obtok v kratkem času ne bi prišlo preveč bitcoinov. Več ko je računalnikov, ki rudarijo bitcoin, težje so matematične naloge, ki jih morajo reševati. 

Koliko stane, da z rudarjenjem dobimo en bitcoin

Bitcoin trenutno rudari toliko ljudi, da morajo, če želijo biti pri tem uspešni in kopičiti bitcoine, imeti zelo drage specializirane računalniške sisteme, ki pogoltajo ogromne količine elektrike.

Če je bilo mogoče v začetku leta 2009, ko je bil bitcoin še v plenicah, rudariti z navadnim osebnim računalnikom, investicija v rudarsko opremo (na fotografiji) danes zahteva tudi šestmestne zneske. Foto: Reuters

Marsikje se rudarjenje bitcoina trenutno sicer ne izplača več. Ker je cena bitcoina od vrhunca decembra lani do danes padla za skoraj 70 odstotkov, je strošek elektrike za en pridobljen bitcoin pravzaprav višji od cene bitcoina, kar pomeni, da bi pravzaprav ustvarjali izgubo.

Pri tem predpostavljamo, da imamo računalniške stroje za rudarjenje bitcoina že od prej in da za njihov nakup nismo vzeli posojila, ki smo ga nameravali pokriti z dobičkom od rudarjenja in prodaje kriptovalute. 

Preberite tudi: Bi obogateli, če bi kupili slovenske kriptovalute?

V Sloveniji se rudarjem bitcoina računica trenutno ne izide

Pred časom je bila na spletu objavljena analiza stroškov elektrike za en izrudarjen bitcoin v več kot sto državah sveta. 

V Sloveniji bi za en pridobljen bitcoin plačali položnico za elektriko v višini nekaj več kot 6.220 evrov, kažejo podatki v analizi. Resničen znesek bi bil trenutno najverjetneje še višji, saj se je od objave analize težavnost rudarjenja bitcoina še malce povečala. 

Tudi če upoštevamo naveden znesek, bi to pomenilo, da bi z rudarjenjem bitcoina v Sloveniji trenutno imeli izgubo. Cena enega bitcoina je po podatkih borze Bitstamp ta hip okrog 5.800 evrov. S prodajo vsakega izrudarjenega bitcoina bi izgubili 400 evrov. 

Rudarjenje bitcoina bi se morda izplačalo, če bi vse izrudarjene bitcoine obdržali in jih prodali kasneje, ko in če bi se cena bitcoina znova dvignila. A čeprav pretekli trendi kažejo, da se bi to slej ko prej moralo zgoditi, je napovedovanje gibanja cen kriptovalut ali celo računanje na ponovno veliko rast zaradi njihove tradicionalno velike nestabilnosti precej tvegano početje.  Foto: Reuters

Bitcoin bi daleč najceneje rudarili v Venezueli, najdražje pa v Južni Koreji

Cena elektrike za en izrudarjen bitcoin v Venezueli bi bila samo 432 evrov, pravi analiza. Razmeroma poceni elektrika je tudi v Uzbekistanu (1.455 evrov), Ukrajini (1.465 evrov) in Kuvajtu (1.610 evrov), kjer pa je precej vroče, zato bi verjetno imeli dodatne stroške zaradi ohlajanja računalniških sistemov. 

Najdražje bi elektriko za rudarjenje bitcoinov medtem plačali v Južni Koreji, ki je eden od osrednjih svetovnih trgov s kriptovalutami. En bitcoin bi rudarja v Južni Koreji stal kar 21.300 evrov. To je tudi veliko več od do zdaj najvišje rekordne cene bitcoina (malce manj kot 16 tisoč evrov). 

Preberite tudi:

Bitcoin se je približal nevarni meji: bo za nekatere kmalu konec igre?