Rusija se s 1. marcem 2024 še bolj zapira

Več kot polovica Rusov že zdaj živi v neke vrste informacijski Severni Koreji, saj je njihov glavni vir podatkov o dogajanju doma in v svetu televizija, na kateri vse največje in najbolj gledane kanale (Rusija-1, Kanal Ena, Kanal 5, STS, NTV in tako dalje) obvladuje ruska vlada oziroma podjetja in posamezniki, ki so tesno povezani s Kremljem. 

Druge informacije od zgolj tistih, ki jih na pladnju servira Moskva, so mnogi državljani in državljanke Rusije iskali in tudi našli na svetovnem spletu, a jim ruska vlada to želi otežiti že več kot desetletje. Leta 2012 je ruski parlament uvedel tako imenovani črni seznam prepovedanih spletnih mest, ki je bil sprva namenjen blokadi dostopa do spletnih preprodajalcev drog in otroške pornografije, a je ruska politika nanj, začenši leto pozneje, začela uvrščati spletna mesta človekoljubnih organizacij, demokratičnih aktivistov, tudi ruskih opozicijskih figur. 

Po podatkih ruske neprofitne organizacije Roskomsvoboda, ki se zavzema za bolj odprt internet, je na ruskem internetnem črnem seznamu trenutno nekaj več kot pol milijona blokiranih spletnih mest. Med njimi so celotne spletne strani, kot so določeni mediji ali družbena omrežja, ali pa samo določene vsebine, na primer nekateri videoposnetki z YouTuba. Foto: Shutterstock

Množično blokiranje vsega, kar ni imelo kremeljskega žiga, se je v Rusiji začelo kmalu po lanski ruski invaziji na Ukrajino. Ruskim uporabnikom svetovnega spleta so skoraj čez noč postali nedostopni številni zahodni mediji, kot sta britanski BBC in nemški DW, več sto novičarskih portalov in vladnih spletnih mest v Ukrajini, tudi od Kremlja neodvisni ruski mediji, kot je Meduza. 

Glavni razlog za to je bil jasen: poročanje tujih portalov o ruski invaziji Ukrajine 24. februarja 2022 in razlogih zanjo se ni skladalo z uradno narativo Moskve. V določenih primerih je šlo tudi za povračilne ukrepe – Rusija je Facebook in Twitter blokirala predvsem zato, ker sta družbeni omrežji na svojih platformah onemogočili prikazovanje vsebin ruskih propagandnih medijev, kot je RT. 

Mnogi Rusi in Rusinje so zaradi blokad tujih spletnih mest segli po orodjih VPN oziroma navideznih zasebnih omrežjih. Ti uporabnikom omogočajo, da svojo internetno aktivnost preusmerijo prek drugega računalnika, ki se pogosto nahaja v drugi državi, s tem pa hkrati zakrijejo svojo identiteto in si omogočijo dostop do spletnih mest, ki jih njihov operater internetnega omrežja (morda tudi po ukazu države) blokira. 

Kako je po ruski invaziji Ukrajine med Rusi poskočilo zanimanje za orodja VPN:

Vir: Google Trends

Ruske oblasti si sicer že nekaj let prizadevajo omejiti uporabo storitev VPN med državljani. Ruski predsednik Vladimir Putin je že leta 2017 podpisal zakon o prepovedi uporabe katerihkoli orodij, ki bi dovoljevala dostop do spletnih mest na internetnem črnem seznamu ruske vlade. Ponudniki VPN in ruski uporabniki so sprejete omejitve zaobšli s povezovanjem s strežniki, ki se niso nahajali v Rusiji. 

Najbolj jih skrbi, kaj bodo Rusi videli na Facebooku in Instagramu

Zdaj se po poročanju tiskovne agencije Reuters pripravlja nova rešitev za sistemsko blokado storitev VPN.

To je v torek potrdil ruski senator Artem Šeikin, član vladajoče ruske stranke Združena Rusija. Dejal je, da bo Roskomnadzor, ruska državna agencija za nadzor in cenzuro množičnih medijev, 1. marca 2024 izdal odlok, ki bo vsem ruskim ponudnikom dostopa do interneta naložil odgovornost, da blokirajo katerekoli ponudnike VPN, ki omogočajo dostop do kateregakoli v Rusiji prepovedanega spletnega mesta.

Aleksander Khinštein, predsednik ruskega parlamentarnega odbora za informacijsko politiko, je za Kommersant kasneje sicer povedal, da imajo ruske oblasti že zdaj vse potrebne vzvode za uveljavljenje ukrepov, ki jih je opisal Šeikin, in da je imel senator v mislih najverjetneje drugo iniciativo, ki bo Roskomnadzoru omogočila uveljavljane dodatnih ukrepov, kot je umik ponudnikov storitev VPN iz rezultatov spletnega iskanja, kar pomeni, da jih morda sploh ne bo več mogoče najti in namestiti.

Facebook in Instagram sta v Rusiji sicer priljubljena, a ne tako kot domača družbena omrežja, v prvi vrsti Odnoklassniki in VK. Foto: Shutterstock

Najpomembnejše je, je po poročanju Reutersa dejal Šeikin, ruskim uporabnikom preprečiti dostop do strežnikov ameriškega podjetja Meta, ki upravlja družbeni omrežji Facebook in Instagram ter komunikacijsko aplikacijo WhatsApp.

Ruske oblasti so družbo Meta sicer lani razglasile za ekstremistično organizacijo, ker naj bi prek svojih platform dovoljevala širjenje protiruskih in rusofobnih sporočil. Ameriško podjetje je tovrstne navedbe zavrnilo in se na odločitev ruske politike pritožilo na sodišču, a brez uspeha.

Roskomnadzor je ruskim uporabnikom storitev VPN letos že zadal boleč udarec, maja je bil v Rusiji namreč blokiran ponudnik OpenVPN. Ruska agencija za nadzor in cenzuro interneta kršitelje najpogosteje odkrije tako, da identificira določen strežnik, za katerega sumi, da pripada ponudniku storitve VPN, in nato analizira promet, v prvi vrsti število uporabnikov, ki se povezujejo z njim. Ker imajo ponudniki storitev VPN praviloma na voljo omejeno število naslovov IP, ki jih njihove stranke nato uporabljajo kot svoje, jih Roskomnadzor na ta način lahko prepozna in blokira. Ko so enkrat blokirani vsi naslovi IP-ponudnika storitve VPN, ne more več zakrivati identitete svojih uporabnikov, ti pa ne morejo več dostopati do vsebin, ki jih prepoveduje Kremelj.