Ocenili smo: Nikon Coolpix S4300

Nikon je za prstno upravljanje popolnoma prenovil uporabniški vmesnik, dolge sezname možnosti so zamenjale velike ikone. Dotikalni navigaciji je v precejšnjo pomoč kakovosten in natančen 3-palčni LCD-zaslon, saj se mi niti enkrat ni zgodilo, da bi pomotoma pritisnil neželeno nastavitev. Zaslon lahko sicer popolnoma prevzame tudi upravljanje s sprožilcem in povečavo, samodejno ostrenje in metering pa sta združena v en pritisk – tako lahko fokusirate želen segment slike. Fizični gumbi sicer niso popolnoma izostali – namenjeni so sprožilcu, zajemu videoposnetkov, izbiri načina fotografiranja, predogledu izdelkov in vklopu ter izklopu naprave.

Je 16 megapikslov preveč? Nikon S4300 uporablja Nikkorjev objektiv s 6-kratno optično povečavo, kar ustreza 28-136mm v merilu standardnega 35mm fotoaparata, razpon zaslonke je f/3.5 – 6.5, majceni 1/2,3-palčni senzor CDD pa se ponaša s 16 megapiksli, kar je morebiti malce pretirano.

Ob nekoliko slabši svetlobi se namreč pojavljajo težave s šumom, na izrazito pisanih fotografijah pa so lahko barve nekoliko zabrisane. K temu morda pripomore samodejno nastavljanje vrednosti ISO (80-3200), ki ob izrazito šibki oziroma močni svetlobi ni optimalno. Ob slednjih pogojih je aktivno tudi glajenje robov, ki naj bi poudarilo podrobnosti, a zaradi tega včasih pride do visokokontrastnih linij in umetnega sijaja.

Hitrost zajema fotografij je povprečna – med posameznimi pritiski sprožilca v "auto" načinu, ki ga bo zagotovo uporabljalo največ imetnikov, sta pretekli približno dve sekundi. Kot pri bratcu S3300 je poleg omenjenega samodejnega načina na izbiro 19 prednastavljenih profilov fotografiranja (narava, šport, zabava, panorama, makro in drugi), pa še pametni portret in posebni učinki, zaman pa boste iskali prioriteti zaslonke in sprožilca.

Kakšne so fotografije? Napravo sem uporabljal predvsem zunaj, kjer je svetloba načeloma ves čas boljša. V posnetkih prevladujejo rdeča, modra in zelena barva, s katerimi si je S4300 tudi najbolj domač. Način telephoto (zaslonka pri f/6.5) daje najboljše rezultate, medtem ko so makri pri maksimalni odprtosti zaslonke zadovoljivo jasni in podrobni (za fotografiranje v načinu makro se je treba predmetu sicer približati na 5 centimetrov). Pri 6-kratnem zumiranju se nekaj detajlov sicer izgubi, a slika ne postane zrnata (kar pa se seveda zgodi ob implementaciji digitalnega zooma).

Kako se obnese kot videokamera? Maksimalna ločljivost snemanja videoposnetkov je 1280 x 720 pikslov (FullHD ni podprt). Ker kamera za kodiranje uporablja standard M-JPEG, so videi v 720p prostorsko zelo požrešni, saj minuta zasede kar 230 megabajtov, kar v praksi pomeni, da na 2 GB pomnilniški kartici zmanjka prostora po malce več kot osmih minutah snemanja. Med zajemom posnetkov sta zaklenjena tako samodejno ostrenje (na voljo je sicer tudi konstantno, ki pa ima težave z lovljenjem motivov) kot optični zoom, digitalni pa iz slike naredi pravo packarijo. Ob idealnih svetlobnih pogojih so videi zgolj zadostni, rezultat turobnega vremena in digitalnega zooma pa si poglejte v spodnjem posnetku.

Dober začetniški ali družinski fotoaparat Coolpix S4300 lahko zaradi preprostosti uporabe v roke vzame vsakdo in takoj začne fotografirati. V menijih se je zaradi skoraj popolnega manka ročnih nastavitev težko izgubiti, kroženje po njih pa je zaradi natančnega zaslona na dotik navdušujoče moderno. Oceno nižajo slaba kakovost videa, občasno "šumeče" slike, nekaj manjših tehničnih zameric in baterija, ki umre že po slabih 200 posnetkih, a gre kljub kapricam za dober in ne predrag (pri slovenskih trgovcih približno 140 evrov) vstopni model v svet amaterske digitalne fotografije.

Splošna ocena: 7 1 – Raje umrem, kot da me kdo vidi s tem. 2 – Vzamem le, če bi mi rešil življenje. 3 – Če mi ga podarijo, ga morda vzamem. 4 – Še veliko mu manjka. 5 – Za silo bi bilo. 6 – Še kar 7 – Na pravi poti 8 – Dober izbor 9 – Odlična naprava 10 – Brez njega mi živeti ni.