Četrtek, 24. 10. 2019, 20.08
4 leta, 6 mesecev
Nova dilema za marsikoga: plačaj ali pa imej vsako leto večjo težavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,22
10
Google naročnino na plačljivo storitev, s katero uporabnik pridobi več prostora za shranjevanje podatkov v oblak, od maja letos trži pod blagovno znamko Google One.
Ogromno ljudi ima spletno življenje in pametni telefon sinhroniziran s svojim uporabniškim računom Google, kamor shranjujejo e-poštna sporočila, fotografije, videoposnetke, dokumente. Količina prostora v oblaku, ki ga brezplačno ponuja Google, za številne dolgo ni bila ovira, saj ga je razmeroma veliko. A ker ljudje iz leta v leto ustvarjamo več podatkov, se je marsikdo že znašel pred dilemo: kaj storiti, ko v svojem računu Google zapolniš ves brezplačen prostor? Odgovora, ki bi ustrezal vsem, ni.
Google uporabnikom ponuja 15 gigabajtov brezplačnega prostora za shranjevanje podatkov. Delijo ga vse Googlove storitve in aplikacije, ki jih uporabljamo prek Googlovega računa: e-pošta Gmail, Dokumenti, oblaka za shranjevanje fotografij in drugih datotek Google Foto in Google Drive, če naštejemo nekaj najbolj prepoznavnih.
Skoraj vse Googlove aplikacije si delijo prostor, ki ga ima uporabnik v svojem računu Google. Privzeto je to 15 gigabajtov.
Ko se uporabnik približa 15 gigabajtom zasedenega prostora, ga Google obvesti, da mora kmalu nekaj spremeniti, sicer kmalu ne bo več mogel ustvarjati varnostnih kopij fotografij in celo prejemati e-poštnih sporočil.
Uporabnik ima nato na izbiro pravzaprav samo dve res praktični možnosti: ali izbriše nekaj podatkov in tako sprosti prostor v svojem osebnem Googlovem oblaku ali pa dokupi dodatne gigabajte.
Google je uporabnike s ponudbo, ki je bila dolgo precej boljša od tekmecev, pravzaprav stisnil v kot
Google je uporabnike dolgo razvajal z radodarno količino prostora v oblaku. Ko je aprila 2004 zagnal spletno pošto Gmail, je ta ponujal takrat skoraj neverjeten en gigabajt prostora oziroma petstokrat večjo zmogljivost za skladiščenje e-sporočil od Microsoftovega Hotmaila, takrat enega od najbolj priljubljenih spletnih odjemalcev e-pošte.
Prodaja dodatnega prostora za shranjevanje podatkov je lahko milijardni posel, česar se pri Googlu dobro zavedajo. Tudi zaradi tega so začeli krčiti in krniti promocijske pakete prostora v oblaku, ki so jih do zdaj brezplačno prejeli kupci Googlovih naprav, kot so prenosniki Chromebook in pametni telefoni Pixel (na fotografiji). Če bi dodaten prostor za shranjevanje podatkov zakupil samo vsak deseti uporabnik in še to zgolj najcenejši paket, bi Google vsako leto ustvaril dodatni približno dve milijardi prihodkov.
Posledica takšnega razkoraka, ki se je nadaljeval do danes, saj Google uporabnikom še vedno ponuja več brezplačnega prostora od večine tekmecev, je današnje desetmestno število imetnikov Googlovih uporabniških računov, na katerih so številni zgradili svoje digitalne identitete.
Z njimi imajo številni uporabniki povezane pametne telefone z operacijskim sistemom Android in varnostno kopirane posledično svoje stike in foto- ter videoalbume, dokumente, gesla, spletne in koledarske zaznamke ter seveda e-pošto.
Kdor želi status quo ohraniti tudi po tem, ko mu Google javi, da bo kmalu zapolnil ves prostor, se znajde pred že omenjenim razpotjem: ali naj plačam ali naj pobrišem podatke?
Dilema: plačati dva evra na mesec ali se odločiti, kaj izbrisati za vedno
Znesek, ki ga od uporabnika zahteva Google, od dveh evrov na mesec ali 20 evrov na leto za od 100 gigabajtov skupnega prostora v oblaku naprej, ni pretirano visok, a na spletu se je že večkrat izkazalo, da so uporabniki lahko negativno nastrojeni do plačevanja za nekaj, kar so bili navajeni dobiti zastonj, oziroma se plačilu poskusijo izogniti z iskanjem in preizkušanjem alternativ.
Paketa, ki ju Google najbolj tišči v ospredje, sta 100- oziroma 200-gigabajtni, ki staneta 20 oziroma 30 evrov letno ali 2 oziroma 3 evre na mesec. Mogoče je sicer zakupiti tudi tja do 30 terabajtov (30.000 gigabajtov) prostora, za kar pa je treba mesečno plačati kar 200 evrov.
Po drugi strani se odpira vprašanje, kako dolgo bo uporabnik lahko brisal podatke in tako ostajal v okvirih 15-gigabajtne omejitve oziroma kdaj bo prišel trenutek, ko bo dosegel mejo 15 gigabajtov in hkrati ne bo več našel podatkov in vsebin, ki mu jih ne bi bilo škoda izbrisati in tako sprostiti še nekaj prostora.
Študija, ki jo je decembra lani izdalo analitično podjetje IDC, namreč napoveduje, da se bo količina podatkov, ki jih ustvarimo ljudje, do leta 2025 vsako leto povečala za 61 odstotkov.
Marsikateri uporabnik, ki se je odločil, da bo svoj Googlov oblak navlake, ki je ne potrebuje, očistil v rednih intervalih in tako prihranil nekaj denarja, se bo morda prav zaradi povečanega obsega podatkov prej ali slej zaletel v zid.
Več bralcev je v komentarjih pod člankom opozorilo, da se fotografije in videoposnetki, tradicionalno največji porabniki prostora na pametnih telefonih, ob sinhronizaciji telefona z aplikacijo Google Foto ob upoštevanju določenih omejitev ne štejejo v kvoto brezplačnih 15 gigabajtov.
Kot smo opozorili že maja 2015 ob zagonu storitve Google Foto, to drži in zaradi tega uporabo storitve Google Foto tudi pogosto priporočamo vsem, ki želijo sproti ustvarjati neomejene varnostne kopije svojih večpredstavnostnih vsebin.
A kot smo omenili nekaj vrstic višje, Google Foto vendarle ima določene omejitve. Velikost fotografij je omejena na 16 megapikslov, videoposnetkov pa na ločljivost 1080p. Vsebine v višjih ločljivostih Google Foto samodejno skrči.
Če jih želi uporabnik obdržati v izvirni kakovosti, ki presega kriterije za neomejeno shrambo, pa bodo zasedale razpoložljiv prostor za shranjevanje.
Ta dilema se ne pojavlja le pri Googlu, temveč tudi pri drugih velikih ponudnikih shranjevanja podatkov v oblak, v prvi vrsti pri Applu, čigar uporabniki imajo na oblak iCloud prav tako vezano svojo digitalno identiteto. Cene za dodaten prostor so podobne kot za uporabnike Googla: dva evra mesečno za 100 gigabajtov, trije evri za 200 in tako naprej.
Alternative zaradi nepraktičnosti pogosto ne pridejo v poštev
Ker je uporabniški račun Google za ogromno ljudi njihov internetni jaz, zanje pogosto ne pridejo v poštev alternative, kot je ustvarjanje dodatnega e-poštnega računa Google za dodatnih brezplačnih 15 gigabajtov ali pa koriščenje storitev katerega drugega ponudnika shrambe v oblaku, kot so Mega, Microsoft OneDrive, Dropbox, Mediafire, Sync.
Gre za rešitve, ki sicer lahko omilijo težavo z zmanjkovanjem prostora, a je takšno upravljanje več profilov v oblakih pogosto izjemno nepraktično, saj od uporabnika zahteva zamudno ukvarjanje z varnostnim kopiranjem podatkov med računi in napravami, obenem pa vseh svojih vsebin nikoli nimajo na enem mestu.
Nekateri proizvajalci pametnih telefonov kupcem novih naprav pogosto ponujajo koriščenje promocijskih obdobij večjih količin prostora za shranjevanje podatkov v nekaterih najbolj znanih oblakih. Za Googlovega to z modeloma 7.2 in 6.2 trenutno ponuja Nokia, a pozor: ko se promocijsko obdobje izteče, uporabnik pa s kreditno kartico ne podaljša naročnine na plačljivi paket, ima znova dostop le do brezplačnih 15 gigabajtov prostora. Če je v promocijskem obdobju to omejitev presegel, do podatkov ne bo mogel priti, dokler se znova ne bo naročil na storitev.
Prav dostopnost podatkov kjer koli in kadar koli je lahko za marsikoga tudi ovira pri varnostnem kopiranju podatkov na fizične nosilce, kot so diski, optični mediji, USB-ključi.
Preberite tudi:
10