Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Torek,
16. 4. 2024,
17.51

Osveženo pred

1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,26

Natisni članek

Peter Filip Jakopič Matjaž Dolšek Barbara Šket Motnikar Zavarovalnica Triglav seizmologija naravne nesreče Potresna varnost potres

Torek, 16. 4. 2024, 17.51

1 mesec

Slovenija je bolj potresno ogrožena, kot si marsikdo misli

Ni območja v Sloveniji, kjer potres ne bi mogel narediti škode

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,26
potresna nevarnost, Slovenija | Novi zemljevid potresne nevarnosti Slovenije bo stopil v veljavo 1. maja letos. | Foto Srdjan Cvjetović

Novi zemljevid potresne nevarnosti Slovenije bo stopil v veljavo 1. maja letos.

Foto: Srdjan Cvjetović

Čeprav smo se v zadnjih stotih in zlasti v zadnjih petdesetih letih ogromno naučili o potresno varni gradnji, še vedno ostaja velika težava pri starejših stavbah, ki so jih gradili, ko teh standardov še ni bilo, opozarja gradbena stroka.

Slovenija je potresno močno ogrožena država, je spomnila seizmologinja Agencije Republike Slovenije za okolje dr. Barbara Šket Motnikar. Na posvetu o potresni (ne)varnosti, ki ga je organizirala Zavarovalnica Triglav, je tudi posvarila, da seizmologi še vedno ne znajo napovedati, kje, kdaj in s kakšno močjo se bo zgodil potres, ravno tako ga ni mogoče nadzorovati ali preprečiti.

Potresno najnevarnejša območja v Sloveniji

Seizmologinja je še pojasnila, da je v Sloveniji in bližnji okolici evidentiranih skoraj sto aktivnih potresnih prelomov, ki so med posameznimi deli države. V primeru močnejšega potresa, ki ga ni mogoče izključiti nikjer v državi, je predvsem v večjih mestih pričakovati veliko materialno škodo in številne smrtne žrtve.

Seizmologinja Agencije za okolje dr. Barbara Šket Motnikar | Foto: Srdjan Cvjetović Seizmologinja Agencije za okolje dr. Barbara Šket Motnikar Foto: Srdjan Cvjetović

"Potresno najnevarnejša območja so na meji z Italijo in zahodno od Bovca, zaradi velike potresne aktivnosti bližnje Furlanije, območje okoli Idrije, kjer so najpomembnejši dinarski prelomi in kjer se je zgodil najmočnejši zgodovinski potres v Sloveniji, in okolica Brežic, kjer je veliko zmernih potresov," je še povedala.

Največja potresna ogroženost v Sloveniji je v Ljubljani z okolico

Čeprav Ljubljana ni v nobeni od regij z največjo potresno nevarnostjo (verjetnostjo, da se bo potres zgodil), je največja potresna ogroženost (verjetnost, da bo potres ustvaril škodo) v Sloveniji na območju Ljubljane z okolico.

Seizmologinja pojasnjuje, da je tako zaradi velike gostote naseljenosti in starih stavb, ki ne ustrezajo merilom potresne varnosti, a ob tem dodaja, da ni območja v Sloveniji, kjer bi lahko povsem izključili možnost močnega potresa.

Najmočnejši potresi v Sloveniji | Foto: Arso Foto: Arso

Bližnji potresi (za kratek čas) prebudijo zaskrbljenost o potresih

Tudi profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Matjaž Dolšek se strinja, da v Sloveniji ni zadostne ozaveščenosti o potresni ogroženosti. Ko se v naši bližini zgodi kakšen potres, se zavest za kratek čas okrepi, a je, kot pravi, trajanje zavesti obratno sorazmerno oddaljenosti Slovenije od večjega potresa.

Zato ne preseneča, da so močnejši potresi v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem pred štirimi leti in pred tem močni potresi v Posočju in Furlaniji v letih 1976, 1988 in 2004 močno odmevali v slovenskem prostoru.

Najmočnejši potresi na Hrvaškem in v Italiji | Foto: Arso Foto: Arso

Potresno inženirstvo je napredovalo, a v Sloveniji potresno tveganje ni regulirano

"Posledice potresa lahko omilimo samo s spoštovanjem predpisov o potresno odporni gradnji in s pripravljenostjo na potres – z znanjem, kako ravnati pred potresom, med potresom in po potresu," je svoja razmišljanja sklenila Šket Motnikarjeva.

"Potresno inženirstvo se je razvilo do stopnje, ko je mogoče oceniti povprečno škodo zaradi potresov na letni ravni ali verjetnost pojava škode v izbranem časovnem obdobju, bodisi za posamezno stavbo ali za izbrano območje grajenega okolja, kar odpira nove možnosti za upravljanje potresnega tveganja", je povedal Dolšek.

Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Matjaž Dolšek | Foto: Srdjan Cvjetović Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Matjaž Dolšek Foto: Srdjan Cvjetović

"V Sloveniji potresno tveganje za obstoječe grajeno okolje ni regulirano, čeprav je upravljanje potresnega tveganja še posebej pomembno za majhne skupnosti, ki so na potresno nevarnih območjih in imajo omejene vire za obnovo v primeru močnega potresa na kritičnih območjih."

Ne želimo si ponovitve ljubljanskega potresa

Stroka ocenjuje, da v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih stavbah živi od 88 do 228 tisoč ljudi. V primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895 bi mediana neposredne škode na stavbah po ocenah in vrednostih iz leta 2020 znašala 7,2 milijarde evra, so zapisali v Resoluciji o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres. Dolšek je na dogodku ocenil, da bi danes, komaj štiri leta pozneje, ta škoda znašala že okoli devet milijard evrov.

Siol Plus Ljubljanski potres pred 120 leti: "Strašno je blo" #izarhiva

V omenjeni resoluciji predlagajo povečanje deleža stavb, za katere bi naredili računske ocene potresne odpornosti in jih tako pripravili na izvedbo celostne prenove ob zagotovitvi ustreznih virov financiranja. "Sprejeti bi morali zakonodajo, s katero bi odgovornost za potresna tveganja postopoma prenesli na lastnike, informacije o potresnem tveganju pa bi bilo smiselno približati ljudem z uvedbo potresnih izkaznic," je dodal Dolšek.

Proti potresu večji delež zavarovanih zasebnih koz poslovnih prostorov

Nizko ozaveščenost o potresni ogroženosti zaznavajo tudi v Zavarovalnici Triglav, saj se ta zrcali prek nizke zavarovanosti za potres. Zavarovanje za potres, ki je opcijska nadgradnja stanovanjskega zavarovanja, je do leta 2020 izbrala le okrog ena petina zavarovancev, po močnih potresih na Hrvaškem leta 2020 pa se je ta delež dvignil le za nekaj odstotnih točk, je ponazoril direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav Peter Filip Jakopič.

Direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav Peter Filip Jakopič | Foto: Srdjan Cvjetović Direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav Peter Filip Jakopič Foto: Srdjan Cvjetović

Trenutno je po podatkih zavarovalnice potresno zavarovana približno tretjina vseh zavarovanih stanovanjskih objektov, pri poslovnih, proizvodnih in podobnih zgradbah pa je ta delež okoli četrtine. Filipič je še pripomnil, da je v nekaterih državah zavarovanje pred naravnimi nesrečami, s tem pa tudi pred potresom, obvezno za vse lastnike, ki zavarujejo svoje premoženje.

Lani je narava neusmiljeno lomastila po Sloveniji

O obsegu možne škode naravnih nesreč nazorno govorijo številke za lansko leto, ko so Slovenijo prizadela neurja s točo in vetrom ter poplavami. Skupna ocenjena vrednost množičnih škodnih dogodkov Skupine Triglav je v letu 2023 znašala kar 212,2 milijona evrov, kar je skoraj desetkrat več kot v celotnem desetletju pred tem, ko je povprečna letna ocenjena vrednost škod iz tega naslova znašala skoraj 23 milijonov evrov.

Toča in veter sta lani v Skupini Triglav povzročila za dobrih 85 milijonov evrov škode, avgustovska neurja s poplavami pa za naslednjih 77 milijonov evrov.

Ne spreglejte