Memorandum o sodelovanju ni začetek, temveč nadgradnja

V začetku letošnjega decembra je Google vključil Slovenijo v svoj projekt Google Arts & Culture, kar je odprlo novo okno v svet slovenskim znamenitostim in dediščini, niti teden pozneje pa so s službo vlade za digitalno preobrazbo sklenili memorandum o sodelovanju, s katerim bo Google podprl predvsem raziskave in ozaveščenost o zmogljivosti umetne inteligence ter socialno podjetništvo.

Začelo se je z digitalnim opismenjevanjem (starejših)

Spomladi pa je projekt Google.org, s katerim se je Google zavezal pomagati pri digitalizaciji, rasti in iskanju novih poslovnih poti in digitalno usmerjenih priložnosti po Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, obenem pa je eden od deležnikov omenjenega memoranduma o sodelovanju, že izbral prvega slovenskega prejemnika svojih podpor.

To je projekt Simbioza: S spletom naproti letom, s katerim družba Simbioza predvsem starejšim, ki so morda najmanj pripravljeni na digitalizacijo, zagotavlja nova digitalna znanja.

Digitalizacija knjig za njihovo boljšo dostopnost

Toda Google, ki ga številne države neredko omenjajo skupaj z drugimi tehnološkimi velikani, kadar gre za iskanje pravičnega načina obdavčevanja njihovega poslovanja, ima tudi druge projekte, s katerimi poskuša od pozabe iztrgati dosežke naše kulture ter z digitalnimi tehnologijami povečati dostopnost do informacij in znanj. Tudi v teh projektih prepoznavajo slovenske dosežke in značilnosti.

Eden od teh projektov je Google Knjige (Google Books), v katerem digitalizirajo (s skeniranjem in optično razpoznavo zapisa) pisana dela iz najrazličnejših obdobij. Ne le, da tako ustvarijo trajnejšo obliko shrambe, kot jo ponuja papir, temveč s tem uporabnikom z vsega sveta omogoča hitro (in brezplačno) iskanje po vsebinah teh pisanih zakladov.

Novice Slovenski projekt digitalnega opismenjevanja starejših prejel Googlova sredstva

Googlova nagrajenca iz Slovenije že pred enajstimi leti

Toda knjige in preostala pisana gradiva v svoji izvirni obliki predstavljajo nepregledno množico vsebine, ki je pogosto težko obvladljiva. V veliko pomoč so tako predlogi, tehnike, orodja in podatki, ki jih znanstveniki in jezikoslovci v ta namen razvijajo po vsem svetu – med tistimi, ki so jih pri Googlu prepoznali in podprli med prvimi, že pred dobrim desetletjem, sta tudi dva iz Slovenije. Kot pojasnjujejo pri Googlu, njihovi izbranci in nagrajenci ustvarjajo dodano vrednost za širšo skupnost, ne samo za akademske kroge.

V drugi svetovni in prvi evropski skupini 12 prejemnikov Googlove nagrade za digitalno humanistiko (Digital Humanities Research Awards) decembra 2010 sta tako bila tudi Matija Ogrin z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Tomaž Erjavec z Odseka za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan, ki sta razvila jezikovne modele zgodovinske slovenščine.