Petek, 29. 11. 2019, 14.06
5 let
Kdaj bo Google tudi v Sloveniji plačeval davke?
Ker ni enotnosti v EU, lahko Google še naprej skriva dobičke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
6
Prihodki Googla na globalni ravni so v letu 2018 glede na javno objavljene podatke znašali več kot 120 milijard evrov.
Trinajst evropskih držav, tudi Slovenija, je glasovalo proti evropski direktivi, ki bi Google in druge multinacionalke prisilila, da razkrijejo svoje dobičke in ali davke res plačajo tam, kjer ustvarijo dobičke. Na gospodarskem ministrstvu trdijo, da idejo sicer podpirajo, napačna je le pot do uresničitve. Slovenija bi lahko sicer digitalni davek dobila septembra prihodnje leto.
Slovenija in še dvanajst članic EU so v četrtek blokirale načrte Evropske komisije za sprejem nove evropske direktive, ki bi multinacionalke, kot so Google, Facebook in Apple, prisilila, da razkrijejo, koliko dobička ustvarijo in kako malo davkov plačajo v vsaki od držav članic zveze, poroča britanski The Guardian. Obveznost bo veljala za multinacionalke s sedežem v EU, prav tako pa za odvisna podjetja in podružnice tujih multinacionalk, ki poslujejo v EU.
Slovenija v skupini z Malto, Luksemburgom in Ciprom
Poleg Slovenije so proti novi ureditvi glasovale še Hrvaška, Madžarska, Luksemburg, Malta, Ciper, Latvija, Estonija, Avstrija, Češka in Švedska. Francija, Španija in Nizozemska so glasovale za direktivo, Nemčija pa se je pri glasovanju vzdržala.
Zakaj je Slovenija glasovala proti?
Slovenija podpira cilje, ki jih zasleduje predlog direktive, kljub temu pa se ni mogla strinjati s pravno podlago direktive, so glasovanje pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Javno razkritje nekaterih občutljivih davčnih informacij bi lahko imelo neugoden vpliv na slovenska podjetja, na kar je Slovenija tudi opozorila v obravnavi in zaradi tega ni podprla kompromisnega predloga.
"Trenuten predlog je namreč zasnovan na 50. členu Pogodbe o delovanju EU, ki ureja uresničevanje svobode ustanavljanja. Po mnenju 13 držav, vključno s Slovenijo, pa bi to moral biti 115. člen, ki predstavlja podlago za sprejem davčnih predpisov. Slovenija namreč meni, da bi morali vsebino obravnavati kot davčni dosje," pojasnjujejo.
"Javno razkritje bi lahko imelo neugoden vpliv na slovenska podjetja"
Ob tem dodajajo, da bi namreč javno razkritje nekaterih občutljivih davčnih informacij lahko imelo neugoden vpliv na slovenska podjetja, na kar je tudi opozorila v obravnavi in zaradi tega ni podprla kompromisnega predloga.
Zakaj ima Google raje Irsko od Velike Britanije
Predlagana direktiva naj bi osvetlila, kako nekatera podjetja svoje dobičke raje prijavijo v evropskih državah, kjer imajo nižje obdavčitve, ne pa v državah, kjer so prihodke ustvarile.
Uradnih podatkov, koliko prihodkov ustvarijo naštete multinacionalke v Sloveniji, ni. Po oceni Zavoda IAB Slovenija, ki se ukvarja s promocijo in podporo razvoju digitalnega in interaktivnega oglaševanja v Sloveniji, ima Google v Sloveniji okoli 15 milijonov evrov prihodkov, Facebook pa deset milijonov evrov.
Med državami, ki jih imajo digitalni velikani in druge multinacionalke zaradi nizke obdavčitve raje, so Irska, Luksemburg in Malta. Za primerjavo, na Irskem morajo ta podjetja plačati le 6,2-odstotni davek, v primerjavi z 19-odstotno obdavčitvijo v Veliki Britaniji, ki s Francijo in Nemčijo spada v skupino držav z višjo obdavčitvijo. V to skupino držav spada tudi Slovenija z 19-odstotno obdavčitvijo.
V Sloveniji Google in Facebook plačujeta le DDV
Velika tehnološka podjetja Google, Facebook, Apple, Amazon in Airbnb kljub visokim zaslužkom v Sloveniji ne plačujejo davka na dobiček oziroma davka od dohodkov pravnih oseb, ki znaša 19 odstotkov. Ta davek namreč plačujejo le tista podjetja, ki imajo v Sloveniji sedež ali poslovno enoto, Google, Apple, Facebook, Amazon in Airbnb pa v Sloveniji nimajo svojih izpostav.
Plačujejo pa ta podjetja davek na dodano vrednost (DDV), a številke so relativno nizke. Vseh pet naštetih podjetij skupaj je tako leta 2018 v Sloveniji plačalo dobre štiri milijone evrov. DDV se namreč plača v tisti državi, kjer je bila storitev opravljena. Več o tem pa v spodnjem članku.
Podatke o tem, koliko davka so lani posamezna podjetja plačala v Sloveniji, smo že pred časom poskušali pridobiti tudi od samih multinacionalk. Odgovorov nismo prejeli.
Včerajšnje glasovanje je le eden od poskusov Evropske komisije, ki skuša preprečiti izogibanje in zlorabe pri plačevanju davkov multinacionalk. O ureditvi tega področja je v EU govora že od aprila 2016, ko je skupina preiskovalnih novinarjev objavila t. i. Panamske dokumente, ki so razkrili posameznike in podjetja, ki svoje premoženje in dobičke skrivajo v davčnih oazah.
V EU brez dogovora, odločitev prepuščena članicam
Že lani je Evropska komisija predlagala obdavčitev velikih tehnoloških podjetij s tako imenovanim digitalnim davkom. V Komisiji so ocenili, da bi na ta način lahko zbrali najmanj pet milijard evrov na leto. Predlog Komisije ni bil sprejet, zato se je več držav ureditve tega vprašanja lotilo samih. Zadnja evropska država, kjer so se lotili tega področja, je Češka, kjer predlagajo sedemodstotni davek za internetne velikane.
V Sloveniji digitalni davek septembra prihodnje leto?
Na ministrstvo za finance smo naslovili vprašanje, ali in kdaj lahko podobno potezo pričakujemo tudi v Sloveniji. Odgovorili so nam, da je odbor za finance vladi predlagal, da do 1. aprila 2020 v obravnavo državnemu zboru posreduje predlog zakona, s katerim bi s 1. septembrom 2020 na območju Slovenije uvedli davek na digitalne storitve.
Skladno s tem je ministrstvo že začelo aktivnosti, potrebne za pripravo predloga zakona za uvedbo davka na digitalne storitve. "Aktivnosti so v zgodnji fazi, zato o podrobnostih v tem trenutku še ne moremo govoriti."
V splošnem pa Ministrstvo za finance podpira takšne ukrepe, ki ne bodo povzročali nesorazmernih stroškov in prekomernega administrativnega bremena ter bodo imeli pozitiven učinek na javne finance v Sloveniji.
Povedali so še, da intenzivno delo poteka tako na mednarodni ravni v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj kot na ravni notranjega trga v okviru institucij Evropske unije. Konkretni predlogi za spremembo veljavnih standardov obdavčenja naj bi bili tako pripravljeni do konca leta 2020.
"Ministrstvo za finance vse aktivnosti intenzivno spremlja ter predloge proučuje. Prav tako spremlja in proučuje enostranske aktivnosti drugih jurisdikcij glede uvedbe nacionalnih davkov na digitalne storitve," so zapisali.
Spremembe bi lahko zlomile irsko gospodarstvo
Med evropskimi državami, ki bi jih lahko nova ureditev najbolj prizadela, je Irska, kjer imajo svoje evropske izpostave številna svetovna podjetja. Irski fiskalni svet opozarja, bi lahko spremembe zakonodaje zamajale irsko gospodarstvo.
Polovico davkov od dohodkov pravnih oseb na Irskem prispeva ravno deset globalnih multinacionalk. O konkretnih podjetjih sicer ni bilo govora, po pisanju Guardiana pa so med njimi ameriški giganti, kot so Apple, Facebook, Microsoft, Dell, Google in Oracle.
Lani se je v irsko državno blagajno iz tega naslova nateklo kar 10,4 milijarde evrov, kar pa je dvakrat več kot leta 2014.
Apple in Google v primežu evropskih držav in EU
Zaradi "ugodnega davčnega okolja" je bila Irska dolgo tudi pod drobnogledom EU. Leta 2016 je EU odločila, da mora Irska od Appla izterjati 13 milijard evrov nedovoljenih davčnih olajšav z obrestmi.
Država je multinacionalki omogočila, da med letoma 2003 in 2014 ni plačala skoraj nič davka na evropske dobičke oziroma precej manj od drugih podjetij. EU je takrat odločila, da je bil dogovor med Irsko in Applom v nasprotju z zakoni in načeli varovanja konkurence v EU.
V podoben spor z evropskimi državami se je zapletel tudi Google. Jeseni letos sta podjetje in Francija sklenila dogovor, po katerem se je Google zavezal, da bo plačal 965 milijonov evrov, ker naj bi se izogibal davkov. Podobne dogovore je ameriški tehnološki velikan pred tem sklenil tudi z Italijo in Veliko Britanijo.
6