Sreda, 8. 4. 2020, 4.00
4 leta, 6 mesecev
Koronavirus je zahteval vpoklic zelo redke vrste strokovnjakov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,81
3
Prazne ulice Manhattna v New Yorku. Obseg pandemije novega koronavirusa je največji prav v ZDA: do zdaj so potrdili že več kot 380 tisoč primerov okužb. Približno toliko jih imajo skupaj naslednje tri najbolj "okužene" države: Španija, Italija in Francija.
V ZDA, kjer je daleč največ potrjenih okužb z novim koronavirusom, so se znašli pred zagato, ki bi jo lahko predvidel le malokdo. V zvezni državi New Jersey se je zaradi velikega navala začel sesuvati računalniški sistem, ki sprejema vloge za dodelitev nadomestila za brezposelnost. Težava je, da gre za računalniški sistem, katerega nadgradnja zahteva zelo eksotično znanje. Precej strokovnjakov s tega področja je danes v rizični skupini za okužbo s koronavirusom ali pa so že umrli.
Phil Murphy, guverner ameriške zvezne države New Jersey, je za reševanje težav, ki jih povzroča epidemija novega koronavirusa, k prostovoljni pomoči ob zdravstvenih delavcih pozval tudi računalniške strokovnjake za "kobalt".
Čeprav je uporabil napačno besedo, je marsikdo, ki mu je računalniško programiranje blizu, najverjetneje takoj vedel, da je v resnici mislil na programski jezik COBOL. Zakaj iščejo strokovnjake zanj?
Paradoksalen položaj
V ameriški zvezni državi New Jersey, enem od največjih žarišč novega koronavirusa v Združenih državah Amerike, je v zadnjih dveh tednih več kot 360 tisoč ljudi oddalo vloge za denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti.
V New Jerseyju je po najnovejših podatkih s koronavirusom okuženih okrog 44 tisoč ljudi, kar je več kot deset odstotkov vseh potrjenih primerov okužb v ZDA. Zabeležili so tudi nekaj več kot 1.200 smrti.
Računalniški sistem za obdelavo vlog je zaradi nenadoma izjemno povečanega obsega vlog klecnil. Težava je, da sistema ne more oziroma bolje rečeno ne zna nadgraditi, vzdrževati ali servisirati večina sodobnih programerjev, saj temelji na več kot 60 let starem programskem jeziku COBOL.
Zagata, v kateri so se znašli v New Jerseyju, je zaradi odvisnosti od programskega jezika COBOL precej zapletena, je na svoji spletni strani opozoril znani strokovnjak za informacijsko varnost Joseph Steinberg.
Velika večina programerjev za COBOL je bila na vrhuncu karier v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa so po večini že v pokoju in zaradi starosti spadajo v rizično skupino za okužbo z novim koronavirusom, kar pomeni, da so zadnji, ki bi si lahko v obdobju epidemije koronavirusa privoščili izlet v javnost.
Anketa na spletnem portalu za programerje Stack Overflow, v kateri je sodelovalo skoraj 80 tisoč posameznikov, je pokazala, da je povprečna starost sodobnega programerja manj kot 35 let - kar 60 odstotkov jih je starih od 20 do 34 let. Povprečna starost programerja za COBOL je medtem višja od 50 let.
Novih strokovnjakov za COBOL je medtem malo. Čeprav je delo lahko plačano tudi razmeroma dobro (bruto urna postavka programerja za COBOL v ZDA znaša tudi do 86 dolarjev oziroma 73 evrov), gre za po mnenju številnih neperspektivno kariero, saj se računalniški sistemi, ki temeljijo na jeziku COBOL, počasi, a zanesljivo poslavljajo.
Kaj je COBOL in zakaj ga sploh še potrebujemo?
Obrambno ministrstvo ZDA, takrat največji kupec in uporabnik računalnikov na svetu, je konec petdesetih let prejšnjega stoletja od računalniških podjetij zahtevalo programski jezik, ki bi temeljil na preprosti angleščini. Cilj je bil povečati število zaposlenih, ki bi znali upravljati računalnike.
Pentagon je (redkim) takratnim proizvajalcem računalnikov postavil ultimat: dajte nam preprost programski jezik ali pa ne bomo več kupovali vaših računalnikov.
Proizvajalci računalnikov so leta 1959 zato ustanovili konzorcij CODASYL, katerega namen je bil razviti ultimativni programski jezik. Programerji več različnih podjetij, med drugim tudi IBM, Sperry Rand in Sylvania Electric Products, so se za dva tedna zaprli v konferenčno sobo hotela v New Yorku in novembra 1959 v Pentagonu predstavili dokončan izdelek: programski jezik COBOL.
COBOL je bil inovativen jezik, ki je dovoljeval pisanje kompleksne programske kode brez pretiranega oziranja na strukturo ukazov. Akademiki so ob njem sprva ravno zaradi tega ostali ravnodušni in ga tudi kritizirali, dejanski uporabniki, vladne organizacije, pa so ga imeli radi, ker jim je omogočil preprosto upravljanje podatkov o državljanih.
Kako je videti programski jezik COBOL. | Wikimedia Commons
COBOL je po podatkih (2017) računalniškega velikana IBM še kar eden od najbolj uporabljanih programskih jezikov. V uporabi je več kot 200 milijard vrstic kode, zapisane v programskem jeziku COBOL, vsako leto pa programerji dodajo ali spremenijo dve milijardi vrstic kode.
Nove aplikacije v jeziku COBOL sicer že dolgo ne nastajajo več, saj je programski jezik zastarel, velika večina dela s COBOL je namenjena izključno vzdrževanju velikih računalniških sistemov, ki so od njega odvisni že desetletja.
Na več kot pol stoletja starem programskem jeziku COBOL je po raziskavi medija Computerworld še pred 20 leti temeljilo več kot 80 odstotkov velikih poslovnih računalniških sistemov. Danes je delež od 50- do 60-odstoten.
A programi, zapisani v jeziku COBOL, se vendarle počasi poslavljajo oziroma se prestavljajo v sodobnejše programske jezike. Za marsikatero podjetje je glavna težava v migraciji s programskega jezika COBOL sicer zahtevnost projekta oziroma cena: avstralska banka CommBank je leta 2012 za to plačala blizu 700 milijonov evrov.
"Ko bo vsega konec, se bomo spraševali: kako za vraga smo prišlo do točke, ko smo potrebovali programerje za COBOL?"
S takšno nejevero se je na potrebo po "eksotičnih" strokovnjakih za COBOL odzval guverner New Jerseyja Phil Murphy.
Dejstvo je, da to ni prvo tovrstno presenečenje. Programerji za COBOL so se morali iz pokoja v akcijo vrniti že leta 1999, saj so ugotovili, da se bodo na tem programskem jeziku zasnovani računalniški sistemi ob menjavi letnice iz 1999 v 2000 sesuli (šlo je za slavnega hrošča Y2K).
Marsikateri računalniški strokovnjak je že takrat opozarjal na nujnost selitve sistemov na sodobnejšo programsko infrastrukturo, a so bila ta opozorila še do danes večinoma preslišana.
Preberite tudi:
3