Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
8. 4. 2014,
13.48

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Microsoft Sony

Torek, 8. 4. 2014, 13.48

8 let

Konec igralnih konzol?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Zadnje inkarnacije igralnih konzol kažejo malo podobnosti s svojimi predniki. Spremenjeni načini medijske potrošnje in zamik fokusa na vsebine kažejo, da so konzolam precej verjetno šteti dnevi.

Nov svet, nova pravila Osnovna poslovna formula v svetu igralnih konzol je bila preprosta – proizvodnja in trženje zmogljive škatle za v dnevno sobo, trženje mnogih dodatkov z visoko maržo, kot so dodatni igralni ploščki, slušalke in druga oprema, ter agresivno trženje vse bolj atraktivnih iger (ter njihovih franšiz). Ta osnovna formula, ki je leta in leta Microsoftu, Sonyju in Nintendu prinašala dobičke, je pod vprašajem. Igralne konzole, ki so na prodaj danes, so zaradi tega morda zadnje. Zakaj tako črnogleda napoved?

Velik posel Videoigre niso več hobi nekaj asocialnih mladeničev. So ogromna industrija, ki se po vsotah, ki se v njej vrtijo, postavlja ob bok filmski. Tudi produkcija iger vse bolj spominja na Hollywood, saj razvoj, predvsem pa trženje teh, sega tudi v stotine milijonov evrov (Grand Theft Auto 5 je eden izmed slikovitejših primerov). Tudi največja podjetja iz sveta videoiger si vse težje privoščijo tako stopnjo produkcije, ki pa je za tržni uspeh skorajda nujna.

Selitev v oblak Odnos z izdelovalci konzol in videoiger ni več fizičen. Medtem ko je zgoraj opisana formula samoumevno vključevala fizične izdelke, fizične medije z vsebinami ter (v odsotnosti povezanosti) tudi fizično lokalno igralno izkušnjo v družbi, je danes ta odnos postavljen na glavo. Temelji zgolj na licenčni pogodbi, vsebine so na strežnikih, igralna izkušnja pa večinoma večigralska in prav tako nekje v oblaku.

Dobiček na vsebini, ne izguba na opremi Vseprisotna širokopasovnost, zmogljivejši televizijski zasloni, vstop novih prenosnih naprav in selitev vsebin v oblak (tudi na socialna omrežja) so spremenili našo potrošnjo vsebin. Podobno kot se je zgodilo s filmi, ki so z DVD romali v oblak in so skozi servise Netflix, Hulu in druge na voljo na vrsti različnih naprav, se bo zgodilo z igrami. Za izdelovalce konzol, ki na teh (vsaj na strojnem delu) priznano delajo izgubo, nekako ni več razloga za to, da to počnejo še naprej. Raje se bodo preusmerili v licenciranje intelektualne lastnine in trženje storitev. Seveda, z dobičkom.

Prihodnost je zdaj Sony je trgu že ponudil PlayStation Now, storitev za pretočno igranje iger na njihovih napravah. Steam, podjetje za spletno trgovino z igrami in skupnostjo, je predstavil svoj SteamOS, strojno neodvisen ekosistem za prenos/igranje iger. Tudi pred kratkim najavljeni Amazon Fire TV že v premierni različici vključuje igre, katerih nabor se bo sčasoma le še razširil. Igre bodo, vse kaže, postale samoumevno in dnevno razvedrilo, neodvisne od naprave, časa in prostora.

Ne spreglejte