Končno tudi Kubancem, kar je nam že dolgo samoumevno

Kubanski državni telekomunikacijski monopolist ETECSA bo Kubankam in Kubancem omogočil dostop do interneta prek njihovih mobilnih naprav, je poročala medijska hiša Reuters. Za Kubo, ki velja za eno od najslabše povezanih držav zahodnega dela sveta, je to gotovo velik mejnik.

Novost ne bo poceni

V otoški državi z 11,2 milijona prebivalcev jih skoraj polovica ima in uporablja mobilni telefon, a je veliko vprašanje, koliko izmed njih si jih bo lahko privoščilo kubanski mobilni internet.

Pred petimi leti, ko je bilo na Kubi mogoče priti do interneta le v hotelih za tujce, so začeli postavljati javne brezžične dostopne točke, ki so še danes večinoma le na odprtem. Foto: Reuters

Najmanj zajeten naročniški paket bo omogočal prenos 600 megabajtov v roku 30 dni, za kar bodo uporabniki morali odšteti okrog 6,25 evra. Najbolj razkošen naročniški paket predvideva štiri gigabajte mobilnega prenosa v 30 dneh, za kar bo treba odšteti slabih 27 evrov.

Ponudili bo tudi možnost plačevanja po porabi, torej brez naročniškega razmerja, a bo to v končnem seštevku še dražje – za pičlih sto megabajtov bo treba odšteti slabih devet evrov.

Dostop do strani, ki jih vzdržuje kubanska država (vključno s kubansko spletno enciklopedijo EcuRed), bo po napovedih edinega kubanskega telekomunikacijskega operaterja bistveno cenejši kot do drugih delov interneta.

Eden izmed razlogov, zakaj zdajšnji kubanski predsednik spodbuja povezovanje v internet, je, da s tem vidi možnost lažje obrambe kubanske revolucije. Foto: Reuters

Povprečna državna plača za štiri gigabajte

Že v absolutnih številkah so to cene, ki bi bile za naše razmere previsoke, za Kubance, ki zaslužijo veliko manj, kot smo navajeni mi, pa bo to breme še bistveno večje.

Povprečna državna plača v Kubi znaša namreč ravno toliko, kolikor bo treba plačati za tisti najdražji naročniški mobilni paket, ki vključuje (samo) štiri gigabajte mobilnega interneta. Veliko Kubancev tako preživi iz meseca v mesec le z nakazili rojakov iz tujine in/ali s sivo ekonomijo.

Novo storitev mobilnega interneta (3G) bodo uvajali postopoma, v več dneh, ker jih je ob preizkušanju v začetku leta izučilo, kaj bi se lahko zgodilo. Takrat se je namreč pojavila preobremenitev mobilnega omrežja, zaradi česar številni Kubanke in Kubanci niso mogli uporabljati svojih mobilnih telefonov niti za pogovore ali kratka sporočila.

V otoški državi z 11,2 milijona prebivalcev jih skoraj polovica ima in uporablja mobilni telefon, a je veliko vprašanje, koliko si jih bo lahko privoščilo kubanski mobilni internet. Foto: Thinkstock

Zasuk pred petimi leti

Dostop do spleta so Kubancem zavirali predvsem pomanjkanje denarja, dolgoletni ameriški trgovinski embargo in državni pomisleki o pretoku informacij.

Še pred petimi leti je bil na Kubi internet na voljo le v (večjih) hotelih za tujce, potem pa je država začela pospešeno uvajati javne brezžične dostopne točke (večinoma na odprtem), bistveno počasneje pa tudi priklapljati prva gospodinjstva.

Siempre estará renaciendo el que todo lo dio a su pueblo. Hace dos años, dos  manos amorosas, de su propia sangre e historia, lo depositaron en la eternidad. Hasta su herencia de valores necesitamos asomarnos cada día para seguirlo #FidelPorSiempre #FidelVive #SomosCuba pic.twitter.com/TpFj1pgTHH

— Miguel Díaz-Canel Bermúdez (@DiazCanelB) December 4, 2018

Z internetom v bran revoluciji

K zagonu kubanskega interneta v precejšnji meri pripomore predsednik Miguel Diaz-Canel, ki je aprila nasledil takratnega predsednika Raula Castra. Zdajšnji kubanski predsednik močno zagovarja boljšo komunikacijsko povezanost, med drugim tudi zato, ker v internetu vidi potencial za spodbujanje kubanskega gospodarstva in možnosti za boljšo obrambo kubanske revolucije.

Diaz-Canel je ob velikem medijskem odmevu avgusta ustvaril svoj profil na družbenem omrežju Twitter in, kot poroča medijska hiša Reuters, s tem dal vzor številnim vladnim uradnikom, ki so potem naredili enako.