Četrtek, 20. 7. 2017, 4.03
6 let, 7 mesecev
Kje bi v resnici pristali, če bi skočili v tunel skozi Zemljo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,40
2
Kje bi pokukali ven, če bi v Sloveniji izvrtali tunel skozi naš planet in skočili vanj? Odgovor na to vprašanje je bil do zdaj najpogosteje: ali na Kitajskem ali pa v Avstraliji. A interaktivni zemljevid Antipodes Map, ki zna pokazati dve popolnoma diametrično nasprotni si lokaciji na Zemljini obli, pokaže, da ni tako.
Če bi naravnost v tla zvrtali predor skozi Zemljo in skočili vanj (ter ob tem ne bi upoštevali temperature Zemljinega jedra in drugih smrtonosnih dejavnikov), bi za pot na drugo stran potrebovali približno 42 minut, so ugotovili pri časniku Scientific American. Naša hitrost bi bila zaradi odsotnosti zračnega trenja v bližini Zemljinega jedra približno 28 tisoč kilometrov na uro. Ob približevanju izhodu bi upočasnili dovolj, da bi iz luknje skočili z enako hitrostjo kot ob skoku vanjo. Premer Zemlje sicer znaša malce več kot 12.700 kilometrov
V tunel skozi Zemljo bi lahko skočili kjer koli na 20 tisoč in še nekaj kvadratnih kilometrih Slovenije, pa bi v vsakem primeru pristali sredi Tihega oceana, več kot tisoč kilometrov stran od vzhodne obale Nove Zelandije:
Za privzeto lokacijo smo uporabili domači kraj avtorja tega prispevka, a v Tihem oceanu bi se okopali tudi Ljubljančan, Mariborčan in Jeseničan.
Podobno usodo bi pravzaprav doživel skoraj vsak Evropejec. Sredi največjega oceana na Zemlji bi se znašli tako prebivalec britanske prestolnice Londona, Moskovčan (ta bi bil še posebej izgubljen, saj bi pristal sredi Pacifika daleč od vsakega kopnega) in vsak Grk.
Pravzaprav edina evropska prestolnica, od koder bi po skoku skozi hipotetični tunel, ki bi prečkal notranjost Zemlje, pristali na kopnem, in sicer na severnem otoku Nove Zelandije, je španski Madrid:
Tihi ocean je izhodišče tudi za vso Severno Ameriko. Eden od redkih bolj znanih krajev, od koder bi po prečkanju Zemljine sredice ven pokukali na kopnem, natančneje na Antarktiki, je Barrow oziroma Utqiagvik na skrajnem severu ameriške zvezne države Aljaske.
Barrow na Aljaski velja tudi za enega od najbolj ekstremnih krajev na Zemlji, kjer živijo ljudje.
Kje pa bi morali skočiti v tunel skozi Zemljo, če bi želeli pristati na Kitajskem? Začetna kopenska točka bi morala biti v nekje v Južni Ameriki, na primer v čilski prestolnici Santiago.
Kaj pa pristanek v Avstraliji? Da bi prileteli skoraj natanko na sredino avstralske celine v mesto Alice Springs, bi morali v tunel skozi Zemljo skočiti sredi Atlantskega oceana. Enako velja za nasprotujoče si točke vseh večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne, Perth.
Nauk te zgodbe je ...
... da je Tihi ocean resnično ogromen kraj. Njegova površina znaša približno 162 milijonov kvadratnih kilometrov oziroma tretjino površine Zemlje. To je tudi več kot skupna površina vsega kopnega na planetu.
Ta podatka sicer nista tako zgovorna kot dejstvo, da se opazovalec v vesolju lahko postavi v položaj, s katerega se Zemlja zdi kot popolnoma vodni planet. Tihi ocean je namreč tako velik, da za opazovalca v omenjenem položaju zaseda skoraj vso vidno površino Zemlje. | Foto: Matic Tomšič/Google Earth
Preberite tudi:
Deset osupljivih zemljepisnih dejstev, ki vam jih v šoli niso povedali
2