Kateri predvajalnik glasbe MP3 izbrati ob začetku sezone teka na prostem?

Med obvezno opremo tekača oziroma kar katerega koli rekreativnega športnika v zadnjih letih prištevamo tudi prenosni predvajalnik glasbe MP3. Z njim hitreje ali pa zgolj lažje minejo nekatere zunanje aktivnosti, ki lahko po določenem času postanejo malce monotone, med njimi sta tek na dolge proge ali pa cestno kolesarjenje. Marsikaterega rekreativnega športnika pa glasba tudi spodbuja k doseganju boljših rezultatov.

V tem prispevku se bomo osredotočili izključno na predvajalnike, ki so namenjeni le poslušanju glasbe, ne ogledovanju večpredstavnostnih vsebin, zaradi kompaktnih dimenzij pa veljajo za zelo prenosljive. Vsi so na voljo na slovenskem trgu, ali v spletnih ali v fizičnih trgovinah, cena najdražjega pa ne presega 60 evrov. Za testiranje zvokovnih zmogljivosti posameznih predvajalnikov smo pri vseh uporabili iste slušalke, saj smo le tako lahko najbolj pošteno ocenili kakovost zvoka. Šlo je za model Skullcandy Smokin Buds 2. Apple iPod Shuffle iPod Shuffle je ob izidu postal rešitev za vse uporabnike, ki si želijo ličnega Applovega predvajalnika glasbe, a si ne morejo privoščiti nakupa dražjih modelov Nano ali klasičnega iPoda. Shuffle, ki pri nas stane od 50 do 60 evrov (odvisno od prodajalca), nima zaslona, z njim pa upravljamo prek petih fizičnih gumbov na pročelju naprave. Predvajalnik si lasti dva gigabajta pomnilnika, kar pomeni, da lahko nanj shranimo približno 500 pesmi v formatu MP3.

Hvalimo: iPod Shuffle uporabniku ponuja odlično kakovost zvoka, če ne najbolj vrhunske (in po naših izkušnjah tudi ne najbolj udobne) priložene slušalke zamenja z zmogljivejšimi. Posrečena funkcija VoiceOver nam ob začetku poslušanja vsake pesmi pove njen naslov, prvina Shuffle, po kateri je predvajalnik dobil ime, pa zna ob vsakem vklopu premešati vrstni red predvajanja glasbenih datotek. Napravica je sicer videti odlično, s krepko kovinsko priponko na hrbtni strani pa jo lahko pripnemo na vsak rokav. Baterija? Ob polovični glasnosti zdrži od 13 do 15 ur predvajanja glasbe, ob maksimalni pa polovico manj.

Grajamo: Na Shuffle je glasbene datoteke mogoče nalagati le prek Applove programske opreme iTunes, kar zna biti za novega uporabnika sprva kar moteče. Glede na to, da sodobni ključi USB z zmogljivostjo 32 gigabajtov danes stanejo 15 evrov, bi lahko Apple tudi malce razširil pomnilnik 50-evrskega Shuffla, saj ga ima samo dva gigabajta. Phillips GoGear MiniDot GoGear MiniDot je Phillipsov odgovor na prodajno zelo uspešni Apple iPod Shuffle. Predvajalnik, ki je med najmanjšimi na trgu, stane več kot polovico manj, samo dobrih 20 evrov. Velika cenovna razlika v primerjavi s Shufflom je sicer očitna takoj, ko MiniDot primemo v dlan, saj je v celoti plastičen, kakovost izdelave pa ni značilno Phillipsova. A majcena naprava skriva nekaj posrečenih prvin.

Hvalimo: Ena od najboljših lastnosti predvajalnika GoGear Minidot je preprosto upravljanje s samo tremi fizičnimi gumbi. Z različnimi dolžinami pritiskov istih gumbov je namreč mogoče tako preklapljati med pesmimi kot uravnavati glasnost. GoGear Minidot je sicer na voljo v različicah z dvema in štirimi gigabajti pomnilnika (preizkusili smo prvo). Lasti si tudi kar precej robustno priponko za fiksiranje na oblačila in funkcijo FastCharge, ki baterijo za eno uro predvajanja glasbe napolni v šestih minutah. Ko že omenjamo baterijo …

Grajamo: Polna baterija zdrži vsega šest ur poslušanja glasbe, pri (sicer zelo spodobni) najvišji glasnosti še uro ali celo dve manj, kar je v primerjavi s Shufflom zelo malo. Kot smo že omenili, občutek pri rokovanju s plastičnim ohišjem, ki se je v našem primeru razmajalo že po mesecu uporabe, ni najboljši. Če firmware (strojno programsko opremo) predvajalnika posodobite na najnovejšo različico, pa se včasih zgodi tudi, da med delovanjem preprosto odpove poslušnost in zmrzne. Pomaga le prisilni ponovni zagon s pritiskom stikala ob priključku microUSB. Sony Walkman NWZ-B183F Glavna prednost Sonyjevega predvajalnika MP3 v primerjavi z že opisanima je zelo preprosto prenašanje glasbenih datotek, saj ga v osebni računalnik vklopimo tako kot ključ USB (v skrajni sili lahko to funkcionalnost tudi prevzame, pomnilnika je štiri gigabajte). Nad tekmeca ga dviguje tudi zaslon LCD, ki je namenjen prikazovanju informacij o trenutno predvajani pesmi in stanju baterije. Kakšna pa je kakovost zvoka?

Hvalimo: Kot bi pričakovali od blagovne znamke predvajalnikov Sony Walkman, model NWZ-B183F igra čisto, glasno in bobneče. S pritiskom na poseben gumb lahko vklopimo tudi način, ki še bolj poudari nizke tone oziroma tako imenovane base. Walkman, ki pri nas stane dobrih 50 evrov, uporabniku ponuja tudi hitro polnjenje baterije – za poldrugo uro predvajanja potrebuje samo tri minute priklopa v električno omrežje. Naprava sicer omogoča tudi predvajanje radijskih postaj prek sprejemnika FM.

Grajamo: Priklop USB je pokrit s pokrovčkom, ki se lahko ob mnogokratnem snemanju razrahlja in začne odpadati. Sony pravi, da baterija zdrži do 20 ur predvajanja glasbe – pri svojem testu smo ugotovili, da je trditev resnična le napol. Walkman smo morali znova napolniti že po dobrih desetih urah.