Sobota, 8. 8. 2020, 16.43
4 leta, 4 mesece
Zagotavljanje kibernetske varnosti ali odstranjevanje motečega dejavnika?
Kaj prinaša (in odnaša) skupna slovenska in ameriška izjava o varnosti omrežij 5G?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,31
37
Mobilna omrežja pete generacije (5G) dodatno krepijo pomen zagotavljanja ustrezne kibernetske varnosti.
Izjemno pomembno temo kibernetske varnosti očitno rešuje (tudi) politika – ali so njene poteze smiselni in nujni ukrepi ali kazanje mišic v nekem drugem, bistveno širšem gospodarskem, političnem in strateškem odmerjanju moči?
Ameriški državni tajnik in zunanji minister Mike Pompeo bo v četrtek, 13. avgusta, v okviru svoje srednjeevropske turneje obiskal tudi našo državo. Na svoji tokratni poti se bo ustavil še v Avstriji ter na Češkem in Poljskem.
Za slovensko politiko je ta obisk izjemno pomemben, ker gre za enega od najvišjih uradnikov ameriške vlade in prvi obisk tako visokega uradnika ZDA v Sloveniji po več kot desetletju.
Teme pogovorov v teh štirih državah gotovo ne bodo povsem enake in tudi še niso uradno potrjene, a je glede na dogajanja zadnje dni in tedne z veliko verjetnostjo mogoče napovedati, da bo v Sloveniji glavna beseda tekla o skupni izjavi med ZDA in Slovenijo o varnosti omrežij 5G. Ljubljana in Washington naj bi končno besedilo te izjave usklajevala že nekaj časa.
Od Estonije do Romunije
Slovenija se bo s podpisom te izjave, ki se pričakuje ravno med obiskom visokega ameriškega urednika in katerega namen je, kot pravijo, želja po okrepitvi sodelovanja na področju 5G, pridružila Estoniji, Latviji, Češki, Poljski in Romuniji, ki so podobne izjave z ZDA že sklenile.
Poleg Slovenije bo ameriški državni tajnik Mike Pompeo v istem tednu obiskal še Avstrijo, Češko in Poljsko.
Vsem tem dokumentom je skupni imenovalec seznam pogojev za vzpostavitev varnega omrežja. Besedilo izjave, ki jo bo v imenu Slovenije podpisal zunanji minister Anže Logar, sicer še ni prišlo v javnost – vlada ga je skupaj s pripadajočim pojasnilom pred dvema tednoma poslala v državni zbor, ki o tem ne odloča, vendar se s to vsebino zgolj seznani, a so ti pogoji za vzpostavitev varnega omrežja identični tistim, ki jih ZDA zagovarjajo in spodbujajo že dalj časa.
Na varne dobavitelje vlade nedemokratičnih držav ne vplivajo
Ne nazadnje je vse te pogoje konec januarja zelo jasno povedal na slovenskih tleh glavni ameriški veleposlanik za kibernetsko varnost Robert Strayer. Med svojim (skoraj) enodnevnim obiskom v Sloveniji se je srečal s predstavniki pristojnih slovenskih državnih ustanov in slovenskih telekomunikacijskih operaterjev, dobre pol ure časa je namenil tudi izbranim predstavnikom slovenskih medijev.
Za vzpostavitev varnih mobilnih omrežij pete generacije je, tako Američani, potrebno pri vseh segmentih nabave, tako omrežnih kot programskih, izbrati neodvisne dobavitelje, ki niso pod vplivom ali nadzorom vlad (svojih) držav, kjer ni neodvisne sodne presoje.
Od vseh dobaviteljev je, še navajajo, treba zahtevati preglednost lastništva, ki ravno tako ne sme biti pod vplivom nedemokratičnih vlad. Sprejemljiv dobavitelj mora spoštovati pravice intelektualne lastnine in se trajno zavezati etičnemu poslovanju.
Nič ne piše, a je jasno, na koga leti
Čeprav nobena od teh izjav izrecno ne omenja nobenega dobavitelja in nobene države, ni niti najmanjšega dvoma, kdo je v mislih ameriške administracije, ko teče beseda o (ne)varnih dobaviteljih.
Ameriški predsednik Donald Trump s svojimi besedami in dejanji daje jasno vedeti, da sta mu trn v peti kitajska oblast in Huawei, ki ju nenehno povezuje, Huawei pa to odločno zavrača.
Huawei je namreč že dobro leto na črnem ameriškem seznamu, ki mu med drugim onemogoča namestitev Googlove programske opreme na svoje pametne telefone z operacijskim sistemom Android. Za mnoge uporabnike, vajene Googlovih aplikacij in storitev, to pomeni bistveno slabše izhodišče (veliko manj je tistih, ki jim odsotnost Googlovega mobilnega okolja celo predstavlja prednost).
Spopad med Washingtonom in Huaweiem na svoji koži zelo močno čuti Meng Wanzhou, hči enega od ustanoviteljev Huaweia in finančna direktorica družbe, ki je tako obstala v hišnem priporu v svojem domu v bližini Vancouvra v Kanadi.
Gotovo je v istem kontekstu tudi prizadevanje, da bi ameriški del kitajskega družbenega omrežja TikTok pristal v rokah ameriškega Microsofta.
Ob vseh omejitvah s telefoni priplavali na vrh
Toda ta omejitev ni ena izmed največjih, zaradi katere Huawei nima mirnega spanca. V tem dobrem letu je Huaweiu uspelo nadgraditi svoje mobilno okolje in občutno zmanjšati prepad, v katerem se je znašel zaradi odsotnosti Googla – koliko je v tem uspešen in obsežen, pa so mnenja še vedno deljena.
Veliko težje bo nadomestiti izpad dobavnih poti in verig na procesorskem področju, kar ga je doletelo z enim od zadnjih zaostrovanj ameriških ukrepov. Hkrati pa je, ironično, Huaweiu v zadnjem četrtletju po številu prodanih telefonov (ne pa tudi po prihodkih) uspelo priti na prvo mesto v svetu, od koder je, vsaj v tem trenutku, izrinil dolgoletnega prvaka Samsunga. Še precej prej pa je z drugega na tretje mesto potisnil Apple, kar ZDA gotovo niso sprejele z navdušenjem.
Telefoni niso največji del zgodbe
Naprave za končne uporabnike pa so le del Huaweievega poslovanja. Najmanj toliko, če ne še bolj pomembno, jim je poslovanje s komunikacijsko infrastrukturo za mobilna omrežje pete generacije (5G). Takšne izjave zanje pomenijo zapiranje vrat na teh trgih.
A so se za Huawei vrata zaprla tudi v nekaterih zahodnoevropskih državah, ki takšne izjave z ZDA niso podpisale. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je zaukazalo popolno odstranitev vse Huaweieve telekomunikacijske opreme do leta 2027. Ameriški predsednik je med vrsticami za to zasluge ponosno pripisal sebi, London pa najbrž v tem vidi dobro pogajalsko izhodišče na poti do trgovinskega sporazuma z ZDA, ki jim je postal zelo pomemben, od kar so se odločili za odhod iz Evropske unije.
Francija sicer ni prepovedala udeležbe Huaweiu, a je dala jasno vedeti, da licenc zanj ne bo podeljevala enako dolgo kot za druge in jih tudi ne bo podaljševala. Praktično enak učinek kot z druge strani Rokavskega preliva, le drugačna izvedbena pot.
Vse oči zdaj gledajo proti Berlinu, kjer bi se o tem morali odločati predvidoma jeseni. Evropska unija je namreč zapravila priložnost, da bi (tudi o tem) sprejela enotno stališče, zato bo odločitev Nemčije, ki je vendarle najvplivnejša v Evropski uniji, gotovo imela velik odmev in pomen.
V odsotnosti enotnega evropskega odziva na ameriške poglede na zagotavljanje kibernetske varnosti v komunikacijskih omrežjih bo močan smerokaz predstavljal nemški odgovor. Na fotografiji: nemška kanclerka Angela Merkel.
Pogojevanje
ZDA so velikokrat poudarile pomen varnih omrežij za vojaško, strateško in obveščevalno sodelovanje, tako bilateralno kot v okviru zavezništva Nato. Ne enkrat je bilo od njih slišati, da z državami, ki bi dovolile »dobavitelje, ki niso zaupanja vredni«, ne bi mogli nadaljevati enako obsežnega in enako kakovostnega tovrstnega sodelovanja.
Uradni dokumenti se povečini izogibajo omembi dobaviteljev, a je predsednik Trump neštetokrat obtožil Huawei, da prek svoje opreme za 5G kitajski vladi omogoča dostop tudi do občutljivih podatkov ter da ima kitajska oblast pomemben vpliv in lastniški delež v Huaweiu.
Huaweiev predlog vladi (še) ni prišel na vrsto
Vse te navedbe Huawei zavrača, ne le na svetovni, temveč tudi na vseh lokalnih ravneh – tudi slovenski. Ko je postalo dokaj jasno, da načrtuje Slovenija podpisati skupno izjavo z ZDA in s tem praktično izločiti Huawei iz slovenskih mobilnih omrežij pete generacije, je Huawei predlagal pogovore s slovensko vlado in dodatno formalno jamstvo, da ne bodo dovolili uporabe svoje opreme za kakršnekoli prisluškovalne namene. Ne nazadnje, za zagotavljanje tovrstne varnosti je najmanj toliko, kot kdo opremo proizvaja, pomembno, kdo opremo uporablja.
Slovenski podpis na skupno izjavo z ZDA o varnosti omrežij 5G bo prispeval zunanji minister Anže Logar.
Na četrtkovo vprašanje kolegov iz STA vladi glede tega predloga so jim odgovorili, da vlada o tej temi še ni razpravljala.
Vsem enako po merljivih in preverljivih kriterijih
“Podpis skupne izjave Slovenije in ZDA glede uvajanja 5G v Sloveniji nikakor ne bo pripomogel k večji kibernetski varnosti države, kot tudi ne označevanje posameznih dobaviteljev za visoko tvegane,” je izpostavil podpredsednik Huaweia za Srednjo, Vzhodno in Severno Evropo Radoslaw Kedzia.
Pri Huaweiu vseskozi poudarjajo, da ZDA nimajo nobenih dokazov za svoje obtožbe in da Huawei ne želi in ne pričakuje nikakršne drugačne obravnave, kot jo imajo vsi ponudniki (pravzaprav sta pomembna samo še dva), in zato podpirajo evropski pristop in evropski sklop varnostnih ukrepov, ki postavlja enako stroge, a tudi merljive in preverljive kriterije, standarde in zahteve pred vse.
Vztrajajo, da v približno 170 državah, kjer poslujejo, spoštujejo vso zakonodajo, in da nikjer ni bilo varnostnih dogodkov, ki bi lahko potrdili ameriške obtožbe.
Prisotnost v Sloveniji
Huawei tudi odločno zavrača ameriške domneve, da so v lasti kitajskih oblasti, saj je družba v celoti v lasti njenih zaposlenih. Ravno tako zagovarjajo, da je njihovo poslovanje transparentno, saj redno poročajo o svojih prihodkih in drugih parametrih poslovanja.
Ocenjujejo, da s svojo telekomunikacijsko opremo in mobilnimi napravami služi 40 odstotkom slovenskih uporabnikov. Od treh največjih slovenskih mobilnih operatorjev ima eden od njih nekaj Huaweieve opreme v omrežju 4G, eden ima prevladujoč del svojega omrežja preskrbljen s Huaweievo opremo, tretji pa je praktično nima.
Kjer enega ni, se veselita dva
Kaj bi izločitev Huaweia iz slovenskih mobilnih omrežij pomenila v našem okolju, si najlažje predstavljamo s primerjavo razmer v Združenem kraljestvu, kjer imata dva operaterja znaten delež Huaweieve opreme tako v svojih omrežjih četrte kot tudi pete generacije, dva pa ne.
Odstranjevanje Huaweieve opreme bo v Združenem kraljestvu povzročilo milijardne stroške, a je še večji izziv, da se z izključevanjem Huaweia močna zožujeta konkurenčnost in dostopnost opreme za 5G – Huawei je pri razvoju in številu patentov za 5G prišel najmanj tako daleč kot prvi najbližji tekmec od dveh, ki sploh obstajata: švedski Ericsson in finska Nokia.
Kakorkoli že bo, račun na koncu vedno dobimo potrošniki
Tudi telekomunikacijski operaterji opozarjajo na dodatne stroške in zamude pri uvajanju, ki so neizogibni ob tovrstnih administrativnih ukrepih. Predvsem si marsikdo v panogi želi, da o nedvomno zelo zapletenem in strateško pomembnem vprašanju kibernetske varnosti ne bi odločala politika, temveč stroka na podlagi nespornih in uveljavljenih meril.
Ne glede na to, kdo, kako in zakaj uveljavi svoj prav, ostane za nas potrošnike tudi tokrat boleča resnica, da moramo račune, tudi če so stroški višji, kot bi bilo potrebno, na koncu poravnati mi.
37