Torek, 13. 8. 2019, 8.36
4 leta, 8 mesecev
Grozljiv poskus napada na 16-letnega zvezdnika nove generacije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,14
2
Kyle Giersdorf je čez noč postal superzvezdnik nove generacije in idol marsikaterega mladeniča, ki sanja o tem, da bi denar nekoč služil s profesionalnim igranjem videoiger.
Šestnajstletni Kyle Giersdorf iz ZDA, ki je zmagal na svetovnem prvenstvu v videoigri Fortnite, najbolj priljubljeni videoigri na svetu, in domov odnesel tri milijone ameriških dolarjev, je bil tarča napada, zaradi katerega je leta 2017 nekdo že umrl. Neznanec je poklical policijo in se izdajal za Giersdorfa, "priznal", da je pravkar ubil svojega očeta, in policiste napotil na najstnikov domači naslov.
Kyle Giersdorf je bil tarča tako imenovanega swattinga, napada na daljavo. Ta se tako imenuje zaradi posebnih enot ameriške policije SWAT, ki se pogosto oglasijo na domu žrtve swattinga.
Storilec med klicem na policijo namreč opozori, da je na domačem naslovu žrtve opazil znake nasilnega kaznivega dejanja, na primer grožnje s smrtjo ali pa kar umor. Policija nima druge izbire, kot da tja pošlje oboroženo osebje, ki je pripravljeno na najhujše.
Poskus napada na Giersdorfa, ki je v skupnosti igralcev Fortnita znan po vzdevku bugha, je marsikdo lahko spremljal v živo. Giersdorf je svoje igranje igre Fortnite takrat na spletni strani Twitch namreč prenašal v živo, gledalo pa ga je več kot sto tisoč ljudi.
Med igro je nenadoma vstal od mize, se vrnil čez okrog deset minut in soigralcem pojasnil: "Fantje, pravkar sem bil žrtev swattinga. Prišli so s puškami."
Ubil naj bi očeta in zvezal mamo
Giersdorf je pojasnil, da je imel veliko srečo, ker eden od oboroženih policistov, ki so prišli preverit, kaj se dogaja, in obkolili njegov dom, živi v bližini in ga je prepoznal.
Kot je poročal športni medij ESPN, je policija v bližini Giersdorfove domače hiše prejela klic nekoga, ki se je izdajal za šestnajstletnika.
Povedal jim je, da je pravkar ubil svojega očeta, ustrelil naj bi ga večkrat, svojo mamo pa zvezal v garaži. Klic naj bi izviral iz Evrope. Kako se je storilec dokopal do Giersdorfovega domačega naslova, ni znano.
Zaradi swattinga je nekdo že umrl, storilec obsojen na 20 let zapora
Verjetno najbolj znan incident, povezan s swattingom, se je zgodil 28. decembra 2017.
Tyler Barriss je postal obraz nevarnosti, ki jo predstavlja swatting.
Takrat petindvajsetletnega Američana Tylerja Barrissa je znanec po izgubljeni bitki v računalniški igri in stavi, zaradi katere je bil ob dober evro, prosil, ali lahko policijo pošlje na naslov, ki mu ga je z draženjem v smislu "ne upaš" posredoval zmagovalni nasprotnik v igri.
Izkazalo se je, da mu v resnici ni dal svojega pravega naslova, temveč naključnega v mestu Wichita v ameriški zvezni državi Kansas:
Barriss je tja poklical iz knjižnice v Los Angelesu in dejal, da živi na navedenem naslovu, da je s strelnim orožjem ubil svojega očeta ter da z njim zdaj meri v preostale družinske člane, da je hišo polil z bencinom in jo bo zdaj zdaj zakuril.
Pred hišo so se zgrnili pripadniki posebnih policijskih enot, kar je slišal njen pravi lastnik, 28-letni Andrew Finch. Ker ni vedel, kaj se dogaja, je stopil skozi vhodna vrata. Ker so bili policisti prepričani, da gre za oboroženega in nevarnega moškega, je eden od njih začel streljati in smrtno ranil Fincha.
Namen tistega, ki izvede swatting, je na dom svoje tarče z lažjo, da se tam dogaja nekaj groznega, napotiti oboroženo policijo. Če je žrtev zmedena in ne ve, kaj se dogaja, se lahko zgodi, da ne upošteva ukazov policistov, posledice pa so lahko tragične. Policisti namreč ne morejo takoj vedeti, da tarča swattinga v resnici ne predstavlja nevarnosti.
Tylerja Barrissa so 29. marca letos spoznali za krivega in ga obsodili na 20-letno zaporno kazen. Priznal je krivdo za kar 46 kaznivih dejanj, za katere ga bremeni obtožnica.
Še pred usodnim 28. decembrom 2017 je policijo z lažno prijavo namreč poklical več desetkrat, prijavljal pa je tudi grožnje z bombami in drugimi oblikami terorističnih napadov ter večkrat poskusil prevarati finančne institucije.
Preberite tudi:
2