Petek, 21. 4. 2023, 22.15
1 leto
Eden od najbolj umazanih krajev na obali Hrvaške: prihaja rešitev? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,55
7
Reke so največji vir plastičnih odpadkov, ki se stekajo v svetovne oceane in ustvarjajo pomorska smetišča, kot je za 70 Slovenij velika plastična zaplata sredi Tihega oceana. Najbolj kritičnih je približno tisoč rek, ki v oceane in morja prinesejo kar 80 odstotkov vsega onesnaženja s polimeri. V Evropi se, če izvzamemo Turčijo, skoraj vse najbolj problematične reke stekajo v Jadransko morje.
Danes je svetovni dan Zemlje. Po Sloveniji bodo ob tej priložnosti organizirali več dogodkov in aktivnosti. Zavod za gozdove Slovenije vabi na obisk 14 učnih gozdnih poti v Sloveniji, na Gozdni učni poti Rožek pa bo ob 9. uri tudi osrednja prireditev ZGS. Na zelenicah parka Tivoli bo tudi 25. Taborniški feštival, ki vsako leto privabi okoli dva tisoč udeležencev.
V Mariboru bo društvo IndiJanez tudi letos znova zagnalo okoljevarstveno akcijo Eko patrulja, v Novem mestu pa bodo partnerji projekta NovIKroG predstavnikom sodelujočih šol predstavili zbiralno akcijo odpadnih baterij in plastične embalaže, ki bo med 15. majem in 16. junijem potekala v dolenjskih šolah in vrtcih ter drugih javnih ustanovah, navaja STA.
Ustje reke Neretve, ki se pri mestu Ploče na Hrvaškem izliva v Jadran, je eden od glavnih evropskih kandidatov za namestitev novega sistema za prestrezanje plastičnih odpadkov, ki jih reke s kopnega prinašajo v morja.
Gre za del ambicioznega projekta pred desetimi leti ustanovljene neprofitne organizacije The Ocean Cleanup, ki je po dolgotrajnih pripravah leta 2018 s posebnimi zajetji začela redčiti eno od največjih nahajališč odpadkov v naravi, tako imenovano veliko pacifiško cono smeti, v kateri na območju, velikem kot 17 Slovenij, po zadnjih ocenah organizacije in drugih relevantnih znanstvenih raziskav plava skoraj dva tisoč milijard kosov plastike.
Organizacija The Ocean Cleanup, ki jo je leta 2013 ustanovil danes šele 27-letni nizozemski izumitelj hrvaških korenin Boyan Slat, je pred skoraj petimi leti proti Tihemu oceanu poslala eksperimentalno floto zajetij za plastične smeti, ki plavajo tik pod gladino Tihega oceana. Po več porazih in negotovosti javnosti so leta 2021 v organizaciji razglasili, da ni več dvoma, da prototipni lovilec plastičnih odpadkov deluje. V pristanišče v Viktoriji na zahodu Kanade so njihova plovila, vračajoč se z 12 tednov trajajočih misij prestrezanja smeti, oktobra 2021 pritovorila več deset ton odpadne plastike, nabrane na Tihem oceanu. Projekt se od takrat zgolj še širi.
The Ocean Cleanup, katerega idejni oče je Nizozemec hrvaških korenin Boyan Slat, je leta 2019 zagnala še bolj lokalizirano kampanjo, katere cilj je plastično nesnago, ki polni oceane, odrezati pri glavnem viru: rekah.
V organizaciji na podlagi lastnih raziskav in dozdajšnjih dognanj okoljevarstvenikov ocenjujejo, da se iz rek v svetovne oceane in morja vsako leto steče tudi do 2,7 milijona ton plastičnih odpadkov.
Boyan Slat med pilotnim projektom zajetja plastičnih odpadkov iz ene od najbolj onesnaženih rek na svetu, Motague v Gvatemali.
Samo tisoč rek v največja svetovna vodna telesa prispeva kar 80 odstotkov odpadne plastike, te reke veljajo za najbolj kritične, preostalih nekaj več kot 30 tisoč rek, ki so zajete v ocene The Ocean Cleanup, pa 20 odstotkov.
Zemljevid sveta z označenimi rekami, ki najbolj onesnažujejo oceane.
Največ plastike se v morje steka ob obalah Afrike, Srednje in Južne Amerike ter pa predvsem Indije in jugovzhodne Azije, ki tudi velja za najbolj kritično regijo.
V Evropi je edinih pet kritičnih točk, ki niso v Bosporski ožini oziroma ob obali Črnega morja, na Jadranu. Štiri so na albanski obali, ena pa na hrvaški, natančneje pri mestu Ploče, kjer se v Jadran izliva reka Neretva in najljubše morje Slovencev po ocenah organizacije The Ocean Cleanup vsako leto napolni s skoraj 126 tonami plastike.
Ustje reke Neretve pri mestu Ploče na hrvaški obali
Veliko vprašanje je, ali bo Boyanu Slatu in organizaciji The Ocean Cleanup uspelo izpolniti zastavljeni cilj - do leta 2025 na ustje vsake od najbolj kritičnih rek namestiti sistem za prestrezanje odpadkov. Tako hitro najverjetneje ne bo šlo.
Čeprav je projekt izločevanja plastike iz rek, še preden doseže oceane in morja, zakorakal že v četrto leto, so tako imenovane sisteme Interceptor oziroma prestrezalnike po slovensko do zdaj namestili zgolj v šestih državah oziroma na skupno 11 lokacijah: na reki Cengkareng v Indoneziji, na reki Klang v Maleziji, na reki Can Tho v Vietnamu, na reki Ozama v Dominikanski republiki, na kanalu Ballona Creek v Los Angelesu v ZDA in na več lokacijah v pristanišču Kingstona, glavnega mesta Jamajke.
Gora plastike, ki je na prestrezalniku na gvatemalski reki Motagua, tako imenovani najbolj onesnaženi reki na svetu, ostala po hudourniškem nalivu.
Pred dobrim mesecem dni so v organizaciji The Ocean Cleanup sklenili tudi dogovor z oblastmi glavnega mesta Gvatemale, da na več lokacijah na reki Motagua namestijo novo vrsto sistema Interceptor, filtrirno mrežo, ki bo zadrževala različno velike kose plastičnih odpadkov.
Reka Motagua sicer velja za najbolj onesnaženo reko na svetu, po nekaterih ocenah pa se iz nje v svetovna morja stekata kar dva odstotka vse odpadne plastike, ki plava v oceanih.
7