Petek, 27. 3. 2015, 13.04
8 let, 7 mesecev
Dober dan, Facebook tu, osebno, prosim
Zagrebški časnik Jutarnji list poroča, da so številni hrvaški uporabniki Facebooka te dni dobili obvestilo, da jim je zaradi suma lažnega predstavljanja družbeno omrežje onemogočilo dostop do profila, dokler istovetnosti ne dokažejo z enim od uradnih dokumentov. Če tega ne bodo storili v 15 dneh, jim bodo vprašljivi profil izbrisali.
Gre predvsem za profile, ki nosijo imena slavnih oseb, in tiste, katerih vzdevek je tako splošen, da prave identitete uporabnika ni mogoče določiti.
Za Facebook pa takšna praksa ni nič novega ali neobičajnega. Na družbenem omrežju si prizadevajo, da bi se vsi uporabniki predstavljali s svojo pravo identiteto, a so pri tem odvisni predvsem od samih uporabnikov. V svojih pravilih in pogojih imajo sicer nedvoumno zapisano, da ima lahko vsak uporabnik samo en profil, v katerem bodo osebni podatki točni in posodobljeni.
Seveda se lahko vsak, če mu ne ustrezajo pravila in pogoji, odpove storitvi, a načelna vprašanja ostajajo in si zaslužijo odgovor. Lažno predstavljanje je tudi sicer kaznivo dejanje, na družbenih omrežjih pa je še posebej pogosto zlorabljeno predvsem med tistimi, ki sejejo sovražni govor, zato so prizadevanja upraviteljev družbenih omrežij smiselna. Toda ali cilj upravičuje postopek?
Šele ko je Rushdie z močno kampanjo na tekmovalnem Twitterju kritiziral prisilno spremembo imena v profilu in sprožil močno podporo svojemu razmišljanju med drugimi uporabniki Facebooka, so piscu dovolili, da še naprej uporablja ime Salman Rushdie. "Moj profil so sprostili z imenom Ahmed Rushdie, čeprav me ves svet pozna pod imenom Salman," je takrat med drugim zapisal.
Hrvaška agencija za varovanje osebnih podatkov je ob teh za Hrvaško očitno novih postopkih Facebooka za Jutarnji list pojasnila, da ni nobenega zakona, ki bi prebivalcem te države preprečeval uporabo vzdevka na družbenih omrežjih. Do zdaj se niso srečevali s primeri, v katerih bi katero družbeno omrežje od hrvaških državljanov zahtevalo predložitev uradnih dokumentov in zbiranje osebnih podatkov, zato bodo dogajanje preučili.
Pri tem pa vedno ostaja vprašanje: kdo in kaj je končni razsodnik? V velikem številu primerov je sovražni govor nedvomno jasen, kaj pa v mejnih primerih? Kje svoboda govora preraste v poseganje v neke druge pravice? Vprašanja, na katera dolgo časa ne Facebook ne marsikdo drug ne bo imel nedvoumnega in univerzalnega odgovora.