Dober dan, Facebook tu, osebno, prosim

Zagrebški časnik Jutarnji list poroča, da so številni hrvaški uporabniki Facebooka te dni dobili obvestilo, da jim je zaradi suma lažnega predstavljanja družbeno omrežje onemogočilo dostop do profila, dokler istovetnosti ne dokažejo z enim od uradnih dokumentov. Če tega ne bodo storili v 15 dneh, jim bodo vprašljivi profil izbrisali.

Gre predvsem za profile, ki nosijo imena slavnih oseb, in tiste, katerih vzdevek je tako splošen, da prave identitete uporabnika ni mogoče določiti.

Preverjanje uporabnikov za Facebook ni nič novega Medtem ko po internetu kroži ogromno lažnih e-poštnih obvestil, ki poskušajo od uporabnikov s prevaro pridobiti osebne podatke, s katerimi bi se pozneje lahko okoristili, je zadržanost uporabnikov do razkrivanja osebnih podatkov in dokumentov vsekakor pričakovana in razumljiva.

Za Facebook pa takšna praksa ni nič novega ali neobičajnega. Na družbenem omrežju si prizadevajo, da bi se vsi uporabniki predstavljali s svojo pravo identiteto, a so pri tem odvisni predvsem od samih uporabnikov. V svojih pravilih in pogojih imajo sicer nedvoumno zapisano, da ima lahko vsak uporabnik samo en profil, v katerem bodo osebni podatki točni in posodobljeni.

Uporaba storitev pomeni sprejem pravil in pogojev – ali je to dovolj? V spornih primerih zahtevajo osebne dokumente uporabnikov, a dober namen odpira kar nekaj stranskih vprašanj. Predvsem to, ali je to upravičen razlog za to, da Facebooku zaupamo svoje osebne dokumente in ali ima Facebook pravico biti upravitelj zbirke osebnih podatkov.

Seveda se lahko vsak, če mu ne ustrezajo pravila in pogoji, odpove storitvi, a načelna vprašanja ostajajo in si zaslužijo odgovor. Lažno predstavljanje je tudi sicer kaznivo dejanje, na družbenih omrežjih pa je še posebej pogosto zlorabljeno predvsem med tistimi, ki sejejo sovražni govor, zato so prizadevanja upraviteljev družbenih omrežij smiselna. Toda ali cilj upravičuje postopek?

Tudi Salman Rushdie se je moral legitimirati Zgolj v ZDA so v letu 2013 izbrisali 80 milijonov profilov na Facebooku, za katere so ugotovili, da so bili lažni. Celo pisec Salman Rushdie je moral v podobni akciji leta 2012 potrditi svojo identiteto, šele ko je poslal posnetek svojega potnega lista, so mu profil znova odprli – a tokrat z njegovim pravim imenom, ki je bilo zapisano na tem dokumentu: Ahmed Rushdie.

Šele ko je Rushdie z močno kampanjo na tekmovalnem Twitterju kritiziral prisilno spremembo imena v profilu in sprožil močno podporo svojemu razmišljanju med drugimi uporabniki Facebooka, so piscu dovolili, da še naprej uporablja ime Salman Rushdie. "Moj profil so sprostili z imenom Ahmed Rushdie, čeprav me ves svet pozna pod imenom Salman," je takrat med drugim zapisal.

Uporaba vzdevka (ni) sporna Ne gre torej le za pravilno predstavljanje, temveč tudi uporabo vzdevka. Pri avtorskih delih zakonodaja dopušča uporabo vzdevkov – ali objave na družbenih omrežjih lahko obravnavamo kot avtorska dela?

Hrvaška agencija za varovanje osebnih podatkov je ob teh za Hrvaško očitno novih postopkih Facebooka za Jutarnji list pojasnila, da ni nobenega zakona, ki bi prebivalcem te države preprečeval uporabo vzdevka na družbenih omrežjih. Do zdaj se niso srečevali s primeri, v katerih bi katero družbeno omrežje od hrvaških državljanov zahtevalo predložitev uradnih dokumentov in zbiranje osebnih podatkov, zato bodo dogajanje preučili.

Svoje osebne podatke jemljemo premalo resno Obenem svarijo, da ljudje premalo resno jemljejo svoje osebne podatke in njihovo varnost, zato svetujejo previdnost. Preden komu zaupate svoje osebne podatke, bi se morali prepričati, kdo vse bo imel dostop do teh podatkov, v kakšne namene in kako jih bodo uporabili, ali ima oseba, podjetje ali ustanova, ki te podatke zahteva, sploh pravico zbirati osebne podatke in ali bi tako početje pomenilo kršitev varovanja osebnih podatkov.

Razlika med profilom in stranjo na Facebooku Kdor pa vendarle na Facebooku želi imeti vzdevek ali umetniško ime, lahko namesto profila, kjer je zaukazana prava identiteta, odpre stran. Pri straneh na Facebooku namreč ni nobenih zahtev glede imena, zato je tam mogoče izbrati karkoli. No, pri kakšnem zelo spornem imenu, ki bi bilo žaljivo ali kako drugače nedopustno, bi se verjetno spet sprožili varnostni mehanizmi.

Pri tem pa vedno ostaja vprašanje: kdo in kaj je končni razsodnik? V velikem številu primerov je sovražni govor nedvomno jasen, kaj pa v mejnih primerih? Kje svoboda govora preraste v poseganje v neke druge pravice? Vprašanja, na katera dolgo časa ne Facebook ne marsikdo drug ne bo imel nedvoumnega in univerzalnega odgovora.