Sreda, 25. 9. 2024, 9.21
1 mesec, 3 tedne
Ana Praznik se pridružuje Tini Maze #video
Pisali smo že, da je bila Tina Maze pretepena in da jo toži banka. Podobno je zdaj doletelo tudi Ano Praznik, za katero smo lahko v zadnjem času brali, da so jo preiskovali in pridržali policisti, poleg tega pa je bila tudi žrtev pretepa. Nič od tega ne drži. Gre za dezinformacije, ki krožijo po spletu skupaj z drugimi teorijami zarot, številni spletni uporabniki, pa jim žal nasedajo. Cilj širjenja dezinformacij je finančno okoriščanje tistih, ki jih ustvarjajo. A dezinformacije je zelo enostavno prepoznati, če le veste, na kaj morate biti pozorni.
Break dance je bil kot športna disciplina letos prvič umeščen v program olimpijskih iger. Ta sprememba je, kot je značilno za novosti, pritegnila kar nekaj pozornosti javnosti. In že se je začelo šušljati, da je bila avstralska plesalka break dancea, ki je požela veliko kritik za svoj nastop, tam le po zaslugi svojega moža.
Če vas ta novica ni dosegla, pa ste morda zasledili, da je aids pravzaprav biološko orožje ali pa je bil pristanek Apolla 11 na Luni 16. julija 1969 posnet v filmskem studiu. Tudi slovenski svet slavnih je poln presunljivih novic, med katerimi je v zadnjem času odmevalo policijsko pridržanje Ane Praznik. Vsem tem novicam je skupno, da gre za dezinformacije.
Širjenje dezinformacij je za žrtve boleče
Dezinformacije so zasnovane tako, da s svojo dramatičnostjo pritegnejo kar največ pozornosti. Cilj njihovih ustvarjalcev je lastno finančno okoriščanje, zato si prizadevajo za čim več delitev takšnih objav. Pogosto uporabljajo tudi znana imena svetovne ali domače medijske scene.
A tako z ustvarjanjem dezinformacije kot tudi njihovim širjenjem žrtve, torej tiste, katerih imena in fotografije so bili uporabljeni, prizadene velika bolečina, čustvena, včasih pa tudi finančna. Svojo neprijetno zgodbo je tako že delila Tina Maze, o čemer smo pisali v spodnjem članku:
Poglejte si, kaj je svojim sledilcem takrat sporočila Tina Maze:
Ana Praznik je spregovorila o neprijetni izkušnji
Pred kratkim je na boleče širjenje dezinformacij z objavo na svojem Instagramovem profilu opozorila tudi znana slovenska glasbenica in televizijska voditeljica Ana Praznik. Svojim sledilcem je povedala, da ni bila pretepena in da ni v zaporu. Vse skupaj, vključno z novico, da so jo preiskovali policisti, so bile dezinformacije, ki so se pred kratkim razširile po družbenih omrežjih. "Verjetno zato, da bi nekdo pridobil nekakšno korist s tem," je še dodala.
"Želim si, da ne bi verjeli takšnim informacijam, da bi malo bolj kritično razmišljali glede tega in predvsem, da ne bi delili takih vsebin, ker s tem, ko delimo, delimo tudi dezinformacije. Tako da bodite pozorni na vsebine, ki so na spletu, in predvsem razmišljajte kritično."
Kaj vse so dezinformacije?
Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države. Njihov namen je, da vas zavedejo ali pa želijo z vami manipulirati in vplivati na splošno javno mnenje. Ustvarjajo zmedo, vzbujajo jezo, strah, želijo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav.
Uporabljajo se za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Zmanjšujejo našo sposobnost, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij, zato spodkopavajo zaupanje v državne institucije, medije in ogrožajo demokracijo.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo na pojav dezinformacij opozarja tudi preko spleta:
Dezinformacije predstavljajo celo nevarnost za demokracijo
"Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Gre za napad na zamisel, da je svet mogoče razložiti. Če sveta ni mogoče razložiti in ni nič resnično, potem samo zaupaš najmočnejšemu. Demokracija je napadena, zato moramo zgraditi informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence," je v vladnem GOVSI podkastu povedal Nicholas J. Cull, eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov in tako imenovane mehke moči. Edini razlog za širjenje dezinformacij je, da nasprotniku otežiš življenje, pravi in dodaja, da so dezinformacije izziv za vse.
"Vloga dobrega državljana v povezavi s podatki je, da razmisli, preden zgodbo pošlje naprej, hkrati pa morda odbije prijatelja, ki mu pošlje nekaj, kar mu ne ustreza, je pristransko in spominja na dezinformacijo. Pove, da tega ne potrebujemo," pojasni rešitev za omejitev širjenja dezinformacij.
Kako prepoznati dezinformacijo?
Da bi zgradili informacijsko družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence, moramo poskrbeti, da bo družba medijsko pismena in ustrezno izobražena, poudarja profesor.
"Vedno, ko spremljamo medije, bi se morali vprašati, od kod izhaja ta medij, to sporočilo. Še posebej, ko sporočilo spodkopava našo družbo. Kdo stoji za sporočilom? Bodite osveščeni potrošniki. Še pomembnejše pa je, da ste osveščeni razširjevalci informacij. To je ključ, da porazimo to nevarnost," meni.
Nekateri mediji tudi sami opozarjajo na nevarnosti in s svojimi vsebinami ozaveščajo ljudi, na podrobnosti v objavah, ki nakazujejo, da gre za dezinformacije. "Moja mama je stara kot 90 let in mi je zadnjič rekla, naj bom pozoren na fotografije in naj preštejem prste na njih, ker umetna inteligenca še ne zna narediti rok in so zato na slikah, ki jih ustvarja umetna inteligenca, čudne. Ko gledaš fotografijo na spletu, preveri število prstov," predlaga Nicholas J. Cull.
Ne sodelujte pri širjenju dezinformacij!
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je torej prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:
- Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
- Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
- Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
- Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
- Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
- Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
- Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
"preBERI, preMISLI, PREVERI"
Na spletnem mestu državne uprave GOV.SI je tematska podstran o dezinformacijah z dodatnimi poglobljenimi vsebinami. Spremljajte tudi naš profil 'Ustavimo dezinformacije' oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih X, Facebook in Instagram.
Več o tem, kakšne dezinformacije se širijo, lahko izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki ga prevajamo tudi v slovenščino in objavljamo na GOV.SI.
