umetna inteligenca
Nedelja, 27. 3. 2022, 17.26
1 teden, 3 dni
Umetna inteligenca in zdravstvena preventiva
Algoritem, ki lahko v hipu posvari pred infarktom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
Nov dosežek umetne inteligence bi lahko bistveno pripomogel k preprečevanju srčnega infarkta.
Novo računalniško orodje, ki temelji na umetni inteligenci, lahko v nekaj sekundah opredeli kratkoročno in srednjeročno tveganje za infarkt, za kar bi zdravnik z običajno obravnavo potreboval do pol ure.
Algoritem, ki so ga razvili raziskovalci zdravstvenega centra Cedars-Sinai iz Los Angelesa, lahko le v nekaj sekundah natančno izmeri obloge v koronarnih arterijah in nato v le še nekaj dodatnih sekundah opredeli tveganje za infarkt za naslednjih pet let.
Orodje so za zdaj preizkusili v laboratorijskih razmerah in bodo potrebne še dodatne validacije na najrazličnejših skupinah uporabnikov pred pripravljenostjo na začetek uporabe v zdravstvenih ustanovah. Njegovi ustvarjalci verjamejo, da bodo postopki, ki so do zdaj zdravnikom pri vsaki obravnavi jemali do pol ure, zdaj opravljeni v le nekaj sekundah.
Nabiranje oblog na arterijah vodi do njihove zožitve, zaradi česar je dotok krvi do srca težji, s tem pa se veča tveganje za srčni infarkt.
V zdravstvu je čas neprecenljiv
Algoritem obdeluje tridimenzionalne posnetke angiografije z računalniško tomografijo (CTA), enega izmed najboljših orodij za zdravnike, ki obravnavajo bolnike s srčnimi boleznimi ali tiste, ki jih te ogrožajo.
Posnetki srčnih arterij s CTA so že zdaj najboljši način za oceno tveganja pred infarktom v bližnji prihodnosti, a ga zdravniki ne uporabljajo tako pogosto, kot bi ga lahko – ne le zaradi težje dostopnosti (tudi cenovne), temveč prav tako zato, ker ves postopek ni avtomatiziran in zato vključno s tolmačenjem posnetkov traja med 25 in 30 minut, navajajo avtorji študije, ki so jo objavili v znanstveni reviji The Lancet Digital Health.
Namesto pol ure samo še šest sekund
Novi program pa ves proces skrajša s slabe pol ure na pičlih pet ali šest sekund, so ugotovili. Algoritem so sprva razvili tako, da se je umetna inteligenca v njem "naučila" iz posnetkov CTA 921 različnih bolnikov, ki so jih zdravniki že proučili na običajen način.
Po tem so algoritem preizkusili in uspešno preverili na posnetkih 1.196 nadaljnjih bolnikov iz 11 zdravstvenih ustanov v petih državah (Avstralija, Japonska, Nemčija, Škotska, ZDA).
"Skoraj popolno ujemanje"
Z algoritmom so dosegli "skoraj popolno ujemanje" z odčitavanjem vrednosti nakopičenih oblog, ki so ga po običajnih in do zdaj znanih postopkih opravili zdravniki in strokovnjaki te diagnostične tehnologije.
Pravilnost metode so med drugim preverili tudi v delu, ki opredeljuje količino oblog: primerjali so rezultate, ki jih je algoritem izluščil iz CTA-posnetkov z rezultati dveh invazivnih metod (intravaskularni ultrazvok in katetrska koronarna angiografija), ki veljata za zanesljive pri teh meritvah.
V naslednjem koraku so proučevali zmožnost njihovega algoritma za predvidevanje infarktov v naslednjih petih letih. Postavili so več pragov in mejnikov ter se prepričali, da je orodje natančno razdelilo bolnike med tiste z visokim tveganjem in tiste z nizkim tveganjem.
Algoritmi so zdravniški pomočniki, ne pa njihova zamenjava
Avtorji raziskave so tako prepričani, da sta njihova študija in v njej nastalo računalniško orodje prva potrditev uporabe strojnega učenja in umetne inteligence pri količinski opredelitvi posnetkov CTA z namenom ocene tveganja za zaplete s srcem.
Vsekakor ne moremo pričakovati (in si tega niti ne želimo), da bi umetna inteligenca prevzela delo zdravnikov, a bi, ko bo dodelan in preverjen, nekatera strokovno preprostejša opravila, ki zdaj zdravnikom jemljejo veliko časa, lahko izpeljal algoritem. Zdravniki pa bi lahko naredili toliko več drugih, bolj zapletenih in zahtevnih nalog, pri katerih jim algoritmi ne morejo konkurirati.
