umetna inteligenca
Ponedeljek, 25. 5. 2026, 10.33
1 mesec, 3 tedne
Predstavitev enciklike papeža Leona XIV.
Papež Leon XIV. v encikliki opozarja na suženjstvo v zvezi z umetno inteligenco
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
Papež Leon XIV. poudarja, da je umetna inteligenca na različnih področjih lahko dragocena pomoč, opozarja pa tudi na tveganja, ki jih prinaša. Kot navaja, bodo od nje imeli koristi predvsem redki posamezniki, ki imajo že veliko premoženja.
Papež Leon XIV. je danes predstavil svojo prvo encikliko ali okrožnico z naslovom Magnifica Humanitas (Veličastno človeštvo), ki se osredotoča na umetno inteligenco. V njej opozarja na "nove oblike suženjstva", povezane z umetno inteligenco, in poziva k strožji ureditvi tega področja.
"Če tehnologija obljublja osvoboditev, a ustvarja nove oblike globalne podrejenosti, je v nasprotju s temeljnim načelom človeškega dostojanstva. Boj proti novim oblikam suženjstva je odločilni preizkus etične razsodnosti umetne inteligence," je papež Leon XIV. zapisal v več kot 200 strani dolgem dokumentu, ki obsega pet poglavij.
V okrožnici s podnaslovom O ohranjanju človeštva v dobi umetne inteligence papež poudarja, da je umetna inteligenca na različnih področjih lahko dragocena pomoč, opozarja pa tudi na tveganja, ki jih prinaša. Kot navaja, bodo od nje imeli koristi predvsem redki posamezniki, ki imajo že veliko premoženja.
Nujen je učinkovit nadzor
Zato je po navedbah v okrožnici nujno, da uporabo umetne inteligence, zlasti ko gre za javne dobrine in temeljne pravice, spremljajo jasna merila in učinkovit nadzor. Papež se v njej tudi zavzema za ureditev lastništva podatkov uporabnikov. Ob tem večkrat poudarja, da mora biti umetna inteligenca usmerjena v človeške vrednote in moralo. Vendar pa to ne koristi nič, če to moralo določa le peščica ljudi, opozarja.
Leon XIV. je v okrožnici še posebej kritičen do vpliva umetne inteligence na konflikte. Ob tem poudarja, da odločitve o življenju in smrti v nobenem primeru ne bi smeli prepustiti strojem.
Poudarja še, da je teorija "pravične vojne", ki so jo pogosto uporabljali za opravičevanje kakršnekoli vojne, danes zastarela. "Človeštvo razpolaga z veliko učinkovitejšimi in zmogljivejšimi orodji za spodbujanje človeškega življenja in reševanje konfliktov, kot so dialog, diplomacija in odpuščanje. Uporaba sile, nasilja in orožja odraža revščino odnosov, ki ima vedno katastrofalne posledice za civilno prebivalstvo," v okrožnici še piše papež.
Tokrat je prvič, da je bil papež ob predstavitvi okrožnice navzoč osebno. Ob predstavitvi enciklike so bili navzoči tudi kardinali, teologi in Chris Olah, soustanovitelj podjetja Anthropic, ki razvija jezikovni model Claude in v javnosti poudarja varnost umetne inteligence. To je po poročanju tujih tiskovnih agencij novost.
Med govorci je bil tudi soustanovitelj podjetja Anthropic Chris Olah.
Enciklika nosi datum 15. maj, kar je natanko 135 let po tem, ko je papež Leon XIII. objavil svojo encikliko Rerum novarum (Pravice in dolžnosti kapitala in dela), s katero je položil temelje katoliškega nauka glede posledic industrijske revolucije.
Prva okrožnica novega papeža običajno velja za program njegovega pontifikata. Leon XIV., ki je pred letom dni nasledil papeža Frančiška, je v zadnjih mesecih večkrat izrazil mnenje o umetni inteligenci, pri čemer je omenjal tako priložnosti kot tveganja, ki jih prinaša.
Predstavniki tehnoloških velikanov v Vatikanu govorili o umetni inteligenci
Še pred današnjo predstavitvijo enciklike so se konec aprila z vatikanskimi uradniki v Rimu sestali tudi predstavniki tehnoloških velikanov. Po poročanju bruseljskega Politica je šlo za del tihega lobističnega pritiska industrije, ki želi Vatikan prepričati, da je lahko partner pri odgovornem razvoju umetne inteligence.
Po navedbah Politica so se 29. aprila v Rimu srečali predstavniki Mete, Googla in Amazona. Namen srečanja je bil razpravljati o zaščiti otrok v dobi umetne inteligence, pogovor pa se je po navedbah udeleženca razširil tudi na širše posledice umetne inteligence za človeško družbenost.
Lobistična pobuda tehnološke industrije pred objavo enciklike?
Srečanje je potekalo po kratkem sprejemu pri papežu, nato pa se je nadaljevalo na francoskem veleposlaništvu pri Svetem sedežu. Tam je po poročanju Politica z udeleženci razpravljal tudi Paolo Ruffini, najvišji vatikanski uradnik za komunikacije. Politico srečanje opisuje kot del širše, tihe lobistične pobude tehnološke industrije pred objavo enciklike. To ne pomeni, da so podjetja pisala ali usmerjala papežev dokument, temveč da so skušala vatikanskim sogovornikom predstaviti svojo vlogo morebitnih partnerjev pri etičnem razvoju umetne inteligence.
Med udeleženci aprilskega srečanja so bili po poročanju Politica Benoit Tabaka, direktor za institucionalne odnose in javne politike pri Googlu za južno Evropo, Claire Scharwatt, vodja javnih politik pri Amazonu France, Claudia Trivilino, vodja javnih politik za Italijo in Grčijo pri Meti, ter Adrien Abecassis iz Pariškega mirovnega foruma. Srečanja sta se udeležila tudi francoska visoka komisarka za otroke Sarah El Haïry ter dominikanski duhovnik Eric Salobir, ki je pomemben povezovalni člen med Vatikanom in tehnološkim svetom. Pogosto ga opisujejo kot duhovnika, ki povezuje Vatikan in Silicijevo dolino. Je tudi svetovalec Svetega sedeža za medije in tehnologijo.
Salobir, nekdanji investicijski bančnik, danes vodi izvršni odbor fundacije Human Technology Foundation, ki spodbuja etični razmislek o tehnologiji. Med člani te organizacije so po poročanju Politica tudi Google, Palantir in Qualcomm. Salobir je skupaj s francoskim veleposlaništvom pri Svetem sedežu pomagal vzpostaviti tudi francoski observatorij za umetno inteligenco v Rimu, forum za zaprte razprave med tehnološkim sektorjem, diplomati in vatikanskimi predstavniki.
Osrednja tema srečanja naj bi bila zaščita otrok
Zaščita otrok je ena od tem, o kateri je papež Leon XIV. že govoril. Novembra lani je udeležencem konference o dostojanstvu otrok in mladostnikov v dobi umetne inteligence dejal, da umetna inteligenca spreminja izobraževanje, zabavo in varnost mladoletnih, pri čemer odpira etična vprašanja glede njihovega dostojanstva in dobrobiti. Opozoril je tudi, da so otroci in mladostniki posebej ranljivi za manipulacijo algoritmov, ki lahko vplivajo na njihove odločitve in preference.
Vatikan je že januarja lani objavil dokument Antiqua et Nova, v katerem je opozoril, da morata razvoj in uporaba umetne inteligence spoštovati človekovo dostojanstvo ter spodbujati celostni razvoj človeka in družbe. Prejšnji teden pa je Sveti sedež sporočil, da je Leon XIV. odobril ustanovitev meddikasterijske komisije za umetno inteligenco. V njej bodo sodelovali predstavniki sedmih vatikanskih ustanov, med njimi dikasteriji za nauk vere, kulturo in izobraževanje, komunikacije ter papeške akademije za življenje, znanost in družbene vede.
Kako oster bo papežev dokument do industrije?
Današnja predstavitev je bila zato pomembna ne le za Katoliško cerkev, ampak tudi za tehnološko industrijo in politiko. Med govorci je bil torej kot že omenjeno tudi Kanadčan Chris Olah. Sodelovali so tudi kardinala Víctor Manuel Fernández in Michael Czerny ter teologinji Anna Rowlands in Leocadie Lushombo, sklepno besedo pa je imel vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin.
Po poročanju Politica so tehnološka podjetja v zadnjih mesecih v Rimu nastopala z argumentom, da lahko umetno inteligenco razvijajo odgovorno in v sodelovanju z etičnimi institucijami. Vatikan pa po dosedanjih izjavah ne zavrača tehnologije kot take, temveč jo želi presojati po tem, ali služi človeku, varuje najranljivejše in spoštuje človeško dostojanstvo.
Kaj je enciklika?
Enciklika ali okrožnica je papeževo pismo, v katerem poglavar Katoliške cerkve predstavi svoje stališče do ključnih verskih, moralnih, družbenih ali političnih vprašanj. Navadno je namenjena škofom, duhovnikom in vernikom po svetu, pogosto pa tudi širši javnosti.
Enciklika ni navaden govor ali komentar o aktualnih dogodkih, temveč eden najtehtnejših papeških dokumentov. Z njo papež usmerja razmislek Cerkve in družbe o velikih vprašanjih časa. V preteklosti so enciklike obravnavale teme, kot so pravice delavcev, mir, okolje, revščina, družbena pravičnost in človekovo dostojanstvo.
Ime enciklike je običajno vzeto iz njenih prvih besed v latinščini. Ena najbolj znanih je Rerum Novarum papeža Leona XIII. iz leta 1891, ki je veljala za odgovor Katoliške cerkve na industrijsko revolucijo in položaj delavcev. Prav zato je danes posebej zanimivo, da želi papež Leon XIV. z novo encikliko odpreti vprašanje umetne inteligence, tehnologije, ki jo mnogi razumejo kot eno ključnih prelomnic sodobnega časa.
Enciklika sama po sebi ni zakon in praviloma ne pomeni razglasitve nezmotljivega nauka. Ima pa veliko moralno in teološko težo ter pogosto vpliva tudi na javno razpravo zunaj Katoliške cerkve.
