Četrtek, 8. 8. 2013, 13.09
8 let
10 najbolj smrtonosnih živali na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Ameriška spletna stran Epoch Times je objavila lestvico desetih najbolj smrtonosnih živali. Oglejmo si jo od desetega do prvega mesta:
Povodni konj večinoma živi v Afriki in je odgovoren za več človeških smrti kot katerakoli druga velika žival na celini. Povodni konj v povprečju tehta 1.600 kilogramov, največji pa tudi do 3.600 kilogramov. Njihovo odprto žrelo je široko tudi več kot meter.
Indopacifiška ali avstralska škatlasta meduza je najbolj strupena morska žival, njen pik lahko namreč ubije človeka. Najdemo jo v morjih severno od Avstralije in v tropskem Indopacifiku. Ena meduza ima dovolj strupa, da lahko ubije 50 ljudi. Večina ljudi sicer preživi srečanje z njo, toda bolečina zaradi pika je tako neznosna, da lahko ustavi srce ali paralizira človeka in s tem povzroči utopitev. Po nezanesljivih poročilih avstralska škatlasta meduza povzroči več kot sto človeških smrti letno.
Veliki beli morski pes je povprečno dolg štiri metre in pol, svojo smrtonosno žrelo pa lahko odpre več kot meter široko. Napade tudi človeka, čeprav ni njegova najbolj zaželena hrana, ker je preveč koščen – ljubši so mu bolj zamaščeni tjulnji in morski levi.
Poročila pravijo, da morski pes preučuje objekt z ugrizom – tako bo s "testnim ugrizom" poskusil nekaj, kar ne pozna. Pri veliko napadih na človeka naj bi šlo v resnici prav za te poskusne ugrize. Večinoma se morski pes po poskusnem ugrizu umakne, žal pa lahko tudi prvi ugriz ubije človeka. Na svetu je letno več kot sto napadov morskega psa na človeka, od tega od tretjina do polovica napadov velikega belega morskega psa. Večina napadov ni smrtnih.
Severnoameriški medvedi grizliji tehtajo od 180 do 360 kilogramov. Ko se ti rjavi kosmatinci postavijo na zadnje tace, lahko dosežejo višino do dveh metrov in pol. Kljub teži so zelo hitri in spretni. Pri večini napadov na človeka gre za primere, ko je medvedka v strahu za svoje mladiče. Človeka lahko napadejo tudi lačni ali bolni grizliji.
V Afriki mu rečejo tudi črna smrt. Je ena od najnevarnejših živali na svetu, saj je zelo napadalen in nepredvidljiv. Tehta od 410 do 820 kilogramov. Večinoma se bivoli združujejo v čredah, le malo je samotarskih bivolov. Afriški bivoli na leto ubijejo več kot 200 ljudi.
Slon je največji kopenski sesalec. Čeprav so sloni večinoma prijateljski do ljudi in mirni, pa lahko nenadoma napadejo brez opozorila. So poročila o tem, da lahko slon v ujetništvu po letih prijaznega odnosa do svojega čuvaja tega nenadoma napade. Zaradi njegove teže in ogromne velikosti je lahko za človeka usoden že trenutek slonove jeze. Divji sloni včasih napadajo celo vasi. Letno zaradi slonov umre okoli 500 ljudi.
Slanovodni krokodil je največji plazilec na svetu. Najbolj nevarni so slanovodni in nilski krokodili. Krokodili živijo v tropskih območjih Afrike, Azije, Amerike in Avstralije, in sicer v počasnih vodah. Dolgi so od metra in pol do šest metrov. Krokodili letno ubijejo do 800 ljudi.
Afriški lev, znan po vzdevku kralj živali, je hiter in ima ostre zobe, s katerimi z lahkoto raztrga svoj plen. Te nevarne živali napadajo ljudi na kmetijah, lotijo se tudi turistov, ki se v vozilih vozijo na t. i. afriških safarijih. Pogosti so tudi napadi na dreserje v cirkusih, čuvaje v živalskih vrtovih in na ljudi, ki imajo leve za hišne ljubljenčke. Levi zakrivijo na stotine človeških smrti letno.
Veliko vrst kač je nevarnih za ljudi, saj je več kot 450 vrst strupenih, od tega jih je 250 sposobnih s svojim strupom ubiti človeka. Najbolj strupene kače živijo Afriki, Aziji in Severni Ameriki. V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so tri strupene: modras ter navadni in laški gad.
Najmanjši na lestvici, vendar najbolj smrtonosni in nevarni – komarji. Komarji na leto zakrivijo več kot milijon smrti ljudi. Širijo nalezljive bolezni, med njimi malarijo, rumeno mrzlico in virus Zahodnega Nila. Komarje najdemo v tropskih krajih, toda lahko preživijo tudi zime v državah s tako nizko temperaturo, kot so v Kanadi.
