Zakaj tako besnite nad Greto Thunberg?

Komentarji o Greti me spominjajo na stoletja, ki jih je Cerkev izgubila za dokazovanje Boga z razumom. Res, izgubljena leta - kajti Boga čutiš (če ga), Bog je del čustvenega sistema v možganih, in ne del logike. Na koncu namreč obvelja tisto, kar je zapisal že Tertulijan: "Verujem, ker je nesmiselno."

In zdaj imamo internetne vojščake, ki čustveno jurišajo na Greto, vendar poskušajo svoja čustva maskirati v logične razlage: dekle je podkupljeno, dekle je orodje, manipulirano, psihično bolno, alkoholni sindrom itd. itd. Pošten odgovor bi seveda bil: "Moj čustveni del možganov je ponorel in zdaj besnim! Rjovim nad Greto, čeprav je nesmiselno!"

In nesmiselno je: mar Greta in mladi dihajo drug zrak od nas starih? Mar jim sije drugo sonce, rastejo drugačne rastline, ne potrebujejo čiste vode in imajo v rezervi drug planet?

Novice Greta Thunberg prejemnica letošnje alternativne Nobelove nagrade

Verniki

Potuha slabemu ravnanju z okoljem temelji v ukazu Boga prvima človekoma, "napolnita zemljo in si jo podvrzita" (1 Mz 1,28), in v obljubi, da bodo stvari šle zares slabo tik pred Gospodovo vrnitvijo (apokalipsa). Tako je petina Američanov prepričana, da se bo Jezus vrnil še v času njihovih življenj (Pew Research Center, 2006).

Po tej logiki bi morali celo pospeševati propad vsega, da Stvarnika ugledamo čim prej. Si predstavljate zadnjega Zemljana, kako umirajoč dvigne glavo v temno nebo in začudeno zašepeta, "halo, Jezus, kje pa si", vesolje pa ga pusti strohneti?

Takim ljudem so Greta in njej podobni nasprotovalci Božje volje.

Levičarji in desničarji

Čeprav ste zaprisežen desničar ali levičar, to ne pomeni, da so vaša pljuča jeklena. Pravzaprav bi ravno desničarji morali nositi Greto po rokah - kajti ko globalno segrevanje preseže še nekaj stopinj in se Afrika začne hitro spreminjati v puščavo, bodo stotine milijonov ljudi krenile proti severu in takrat ni morja in ne ograje, ki bi jih zadržala. Zaman boste molili k svetemu Orbanu. Amen.

Levičarji so načeloma za varovanje okolja, vendar, saj Greta ni podprta s poljem teorije marksističnega diskurza! Ej, stari, mojih let si, vse življenje se naslanjaš na teorijo, v svetu pa nisi premaknil drugega kot strani v Kapitalu (če sploh). Največja težava sodobne levice je v tem, da se je ustrašila srca in pobegnila v umovanje.

Foto: Reuters

Tehnološki bogataši

Že vsaj desetletje je jasno, da so najbogatejši obupali nad planetom Zemljo. Zato bi se lastnika Googla rada spremenila v večne virtualne preslikave znotraj računalnikov, torej v mrtvo naravo, tihožitje (nekrofilski svet, kot bi ga imenoval Fromm). Druga sekcija pa bi pobegnila na Mars, kamor bi najprej poslala svoj avto.

Če ste v tako dobrih odnosih s prvimi in drugimi, da lahko rečete, ej, vzeli me bodo s seboj, potem vam za okolje res ni treba skrbeti. Če bi pomladno cvetenje travnikov zamenjali za virtualne impulze ali rdeči prah Marsa, potem ste res lahko jezni na Greto, ker vam kvari načrte o opustošenju zemlje.

Beseda mladih

Njen dodatni greh je mladost. Paradoksalno, saj živimo v civilizaciji, ki malikuje mladost in ji je cela področja povsem prepustila: računalniki in telefoni - ah, ne spoznam se, rečete, naj to uredi vnuk ali hči!

Ko pa končno eden od teh mladih prevzame pobudo in si prisvoji ideologijo, pa panika! Mar ste res mislili, da lahko prevalite na mlade le določena področja, preostalih pa se ne bodo dotaknili?

Rasel sem v socializmu in tam so zbrali otroke na stadion, da so prepevali starcem in mahali zraven z zastavicami. Nato so starci rekli: "Kakšno čudovito mladino imamo!" Kako sem vesel, da se je to obdobje končno, z desetletno zamudo, končalo. Mladi so spregovorili. Presenečeni? Ste mislili, da vas bodo le učili uporabljati telefon in računalnike, o vsem preostalem pa prepevali hvalnice?

Novice Thunbergova kongresnikom: Pri boju proti podnebnim spremembam se ne trudite dovolj

Grabežljivci rjovijo

Kot družba imamo mačka, ker se prebujamo po orgiji, imenovani Steve Jobs. Človek, ki je grabil in grabil, celo parkirne prostore in mu ni bil dovolj en sam za invalide, marveč je hotel dva, se je v grob zvrnil s svojimi milijardami. In njegovi oboževalci si morajo izmišljevati njegova dobra dela in lažne zadnje besede.  Jobs je velik bog skrajnega egoizma in vidimo, kako izgubljen in nesrečen je bil v sebi. Ko verniki odpadajo in zrastejo nove generacije, ga bodo postavili na pravo mesto - postal bo najslabši mogoč zgled ali pa civilizacije tako ali tako ne bo več, ker ni družbe, ki bi lahko preživela tak egoizem, kaj šele, da bi ga slavila in se po njem zgledovala.

(Če imate še vedno njegovo biografijo na pisalni mizi, je zadnji čas, da jo vržete med recikliran papir - samemu sebi delate sramoto.)

Mladi imajo vso pravico, da se vprašajo - je ta svet grabljenja in uničevanja tisti, v katerem hočem živeti? V skrajnem egu ni prostora za naravo, sočloveka, družbo, marveč le ego - ki pa je nazadnje prazen, kar so budisti ugotovili že davno.

A če je Jobs vsaj grabil s stilom, je eden od ostankov kulta egoizma, predsednik Trump, le še populistična replika grabežljivca, ki meji na bizarnost. Star je 72 let in očitno ima jeklene gene, saj ob svoji hrani in načinu življenja še stoji pokonci. A današnji 16-letniki bodo morali neprimerno dlje živeti v svetu, ki ga ustvarja in ohranja ta starec. Kdo drug se mora torej bolj intenzivno boriti za svet kot ravno tisti, ki bo v njem najdlje bival?

Foto: Reuters

Neizpolnjena življenja

Neizpolnjena življenja rodijo frustracije in te so čustva. Da je nekdo pri šestnajstih krenil delati vse tisto, o čemer smo sanjarili, pa se nikoli lotili, vzbudi hude odzive. Strupene tvite čez Greto tako sikajo politiki, ki so možnosti imeli, a niso storili ničesar in bodo šli v zgodovino v sekciji "če bi". Saj veste: ah, imel sem en sam mandat! Če bi imel vsaj dva, tri, bi bila država čisto drugačna. Ah, dajte no.

Prestrašeni borci za isto

Pa tisti, ki so vedno na robu tega, da bi protestirali, a nekako ne najdejo pravega načina. Tudi zdaj pišejo na Facebooku, da se sicer načeloma strinjajo, a način ni pravi. Kaj vse bi storili, a nekako ne najdejo prave oblike za svoj protest.

Konec koncev, to bi moral reševati nekdo drug, pravijo in se zanašajo na našo pozabljivost. Ko se je namreč oglasil Al Gore, so rekli, to je politik - naj govorijo znanstveniki! Ko so spregovorili znanstveniki, so rekli, da so gotovo podkupljeni, naj se oglasi ljudstvo! Ker se je zdaj oglasilo (mlado) ljudstvo, pa spet kličejo znanstvenike. In potem bodo politike in tako naprej, neskončni rožni venec valjenja odgovornosti na druge.

Ah, te male pi*kice, kot sem jih imenoval v kolumni.

Izgubljena generacija

Pred nekaj leti sem šel iz nostalgičnih razlogov na koncert punk skupine iz svoje mladosti. Gospodje so igrali skladbe, v katerih so protestirali proti železni zavesi, socializmu, Sovjetski zvezi, jugoslovanski armadi itd. Sredi koncerta sem si rekel: pa saj je vse šlo! Ni več! Prvič v življenju sem dobil občutek, da smo kot generacija nekaj dosegli.

Na Facebooku pa sem opazil, da dosti izbruhov nad Greto ne prihaja od levih in desnih, od malih pi*kic in podobnih, marveč ljudi, starih okoli 30, ki načeloma funkcionirajo neizrazito, Greta pa jih povsem čustveno iztiri.

Poskušal sem priti do kakšnih podatkov in pisal Andražu Zorku na Valicon - in glej, ljudi med 24. in 35. letom tam imenujejo izgubljena generacija, ker se ne udeležujejo volitev, marveč sedijo doma in bentijo.

Je mogoče, da nastaja generacijski sendvič? Naša generacija je bila vsaj zmerno aktivna, kar je naslednjo navdalo z občutkom, da je že vse narejeno? Nato ta generacija ugleda Greto in aktivne srednješolce, se zave lastne pasivnosti in pobesni?

David

Kot si v sužnjelastništvu niso mogli zamisliti drugačnega sistema, si ga niso mogli v fevdalizmu. In tako si mi ne moremo sveta brez podivjanega kapitalizma.

Prepredel je družbo, življenja, naše notranjosti. Goljat je, ogromen in vseprisoten. Greta je David in jasno je, da nima možnosti. Sovražimo jo zato, ker s srcem vemo, da bi morali navijati zanjo, a razumsko je jasno, da nima možnosti, zato prisilimo lastno srce v izdajo idealov, kar izzove strahoten bes. Divjamo nad Greto zato, ker smo jezni nase. Jezni, ker vemo, kaj vse bi morali storiti, pa nismo. Ker smo male pi*kice.

Ko idealni jaz sreča realni jaz

Največji bes v nas prebudijo tisti, ki so taki, kot mislimo, da bi morali biti mi sami, a se zavedamo, da nismo. Ko v drugem zagledamo lastni idealni jaz.

Kaj dobrega ste danes storili za drugega in s tem za svet?

Če nič, izvolite: napišite nekaj čez Greto, žrtveno jagnje vaše lastne sramote.