Vesel in Čeferin v Galetovi Tarči

Avtor trditve, da je treba oblast sneti na silo, je Andraž Teršek, ki so mu ta teden zmanjkali štirje poslanski glasovi, da bi postal ustavni sodnik. Predsednik republike Borut Pahor je prvič propadel s kandidatom za ustavnega sodnika. Zadnja leta, ko je imela večino v državnem zboru leva sredina, se je sestava ustavnega sodišča premaknila močno proti levi. Trenutno je razmerje blizu 7:2. Po zamenjavi vlade z desno sredinsko pa so nastopile težave. Pahor je prvič za en sedež predlagal kar dva kandidata za ustavnega sodnika.

Izvoljen ni bil nobeden.

Teršek ni mislil resno, drugi pa

Ko smo nenavadno Terškovo izjavo v uredništvu ta teden preverjali, je ta pojasnil, da je izjavo, ki jo je izrekel v času vlade Boruta Pahorja, novinar javne televizije iztrgal iz konteksta, ko je o tem poročal. "Šlo je za cinično prispodobo brez kakršnegakoli neposrednega sporočila. Nikoli nisem tako mislil in tudi danes ne," je Teršek dejal o receptu, ki ga je na javni tribuni pred desetletjem ponudil za več vpliva civilne družbe. 

Ta recept je bil: odprava demokratičnih volitev in nasilen prevzem oblasti. Puč.

Terškova "cinična prispodoba" je zanimiva in pomembna, ker postaja del realnega dogajanja v državi.

Foto: STA ,

Poskusom nasilnih menjav oblasti smo bili pozneje res priča. Ne le z vstajami, zaradi katerih je v Mariboru odstopil desni župan Franc Kangler. Poskusi državnih udarov so bili tudi proti vladarjem bolj z leve. 

Ko je Marjan Šarec prevzemal oblast, je bil zaprt Andrej Šiško, ker je – kot je ocenilo sodišče – z vardističnim pučem ogrožal oblast Mira Cerarja.

Protestniki na ulicah po državi pa puč zahtevajo tudi danes; odstavili bi vlado, ki jo je sestavila relativna zmagovalka volitev pred dvema letoma – SDS Janeza Janše. 

Za zdaj jih oblast ne zapira, kot je pred dvema letoma prejšnja oblast Šiška, čeprav so med protestniki tudi zakrinkani uniformiranci. V črnem. 

K množičnosti protestov je precej prispeval visoki uradniški funkcionar Ivan Gale, ki se je vlade, ki vlada točno sto dni, lotil na bolj sofisticiran način in ne kar z nasilnim pohodom po pisarnah in sobanah oblasti. 

Foto: STA ,

Ko je nova vlada poskušala po izvolitvi skoraj panično napolniti prazna skladišča zaščitne opreme, ki jim jih je zapustil Marjan Šarec, posledica pa bi lahko bile okužbe in smrti zdravstvenih delavcev in množice starejših državljanov v domovih za starostnike, je Gale zbiral dokumentacijo z željo zrušiti novo vlado. 

Zdi se, da je bil del tega tudi posnetek telefonskega pogovora ministra Zdravka Počivalška s takratnim šefom zavoda za blagovne rezerve Antonom Zakrajškom, ki ga je pozneje objavila Tarča javne televizije. 

V pogovoru je Počivalšek zahteval takojšnje plačilo za nakup respiratorjev Siriusmed.

Tajno snemanje in pozneje raba teh posnetkov telefonskih pogovorov je učinkovito propagandno sredstvo za uničevanje političnih nasprotnikov. Samo prav mora biti iztrgano iz konteksta. Kot pri Andražu Teršku.

A proti Počivalšku ni uspelo.

Da je zbiral dokumentacijo, da bi sestrelil vlado, nam je Gale najbolj naravnost razkril, ko je na spletnem omrežju pojasnjeval srečanje s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom in Borutom Smrdelom. 

Na to skrito srečanje je prvi opozoril novinar Bojan Požar, ki je zaradi tega možnost zarotništva proti vladi pripisal tudi Veselu. 

Da ga zanima, kaj je Vesel počel z Galetom, se je na Požarjeva opozorila na spletnem omrežju odzval premier Janez Janša.

Požar je, ko je razkril to srečanje, dodal novo dimenzijo zgodbam medijev z leve, kako bo kot nov obraz levice v boju za oblast proti Janši sčasoma v igro vstopil Aleksander Čeferin, ker so voditelji strank na levi prešibki.

Foto: Reuters

Čeferinu je pri nadzoru nogometnih financ od leta 2016 kot šef komisije za revizijo in skladnost pri Fifi pomagal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Nista nepovezana.

Kdaj je pravi čas, da razpade vlada?

Srečanje z Veselom se je zgodilo pred tem, ko je Gale dokumentacijo, ki jo je vestno zbiral, poslal Tarči in šel tudi sam tja, da bi sesul vlado Janeza Janše.  

Tako je Gale, ko je Požar razkril srečanje, povzel del pogovora z Veselom:

"Ko pa sem omenil, da želim posredovati dokumentacijo tudi organom pregona, pa g. Vesel tej opciji takrat ni bil naklonjen, predvsem zato, ker se je država znašla v težki situaciji in bi lahko razkritja povzročila vladno krizo. Nismo pa g. Veselu ali Smrdelu pokazali ali predali kakršnekoli dokumentacije."

Novice Gale o sestanku z Veselom: Želel sem nasvet, kako naj nadaljujemo nabave

Z dokumentacijo "ki bi lahko povzročila vladno krizo" je Gale pozneje zablestel na Tarči in to je bila tudi municija šefa LMŠ Marjana Šarca in drugih zadnji sto dni opozicijskih strank za interpelacijo proti Zdravku Počivalšku, ki pa je propadla.

V državnem zboru je stvari težje montirati kot v Tarči. Predvsem pa je tam drugačna večina. 

Vsebine srečanja z Galetom Vesel, ko sem ga pred dobrim tednom poklical, najprej ni bil pripravljen javno pojasnjevati. Ni ga pa zanikal. Neuradno je povedal, da je z nasveti poskušal pomagati k pravilnemu poslovanju.

Novice Tomaž Vesel: Ne komentiram, ali sem se sestal z Ivanom Galetom

Že prejšnji teden sem ocenil, da ni bilo najbolj pametno, da ni javno povedal več in da je dogajanje preprosto prevroče, da bi Vesel lahko molčal, uradno pa sporočal, da "ne komentira". 

Ko je Gale objavil, da mu je Vesel odsvetoval takojšnje rušenje vlade, ker čas ni primeren, si je predsednik računskega sodišča premislil in zdaj – zgodilo se je v petek v pogovoru s Tanjo Starič v Odmevih – srečanje z Galetom le dodatno javno pojasnil. 

O neprimernem trenutku za rušenje vlade je dejal, da se ne spomni, da bi se o tem pogovarjali, in dodal: "Sploh ne na tak način."  

Dejal je še: "Govora je bilo o različnih tveganjih, svetoval sem jim, naj se ta tveganja dokumentirajo, kajti drugače jih bo rekonstruiralo in dokumentiralo računsko sodišče ter jih nato seveda tudi predalo organom pregona."

Novinarsko radovednost, kaj se je pogovarjal z Galetom, pa je ocenil za obliko pritiska in relativizacijo potencialnih razkritij in ugotovitev računskega sodišča. 

Če smo natančni, ga je najbolj v težave potisnil Gale sam in ne, kot to ocenjuje del medijev, Bojan Požar. 

Računsko sodišče institucijam, katerih delo nadzira, res tudi svetuje in pomaga. Sam sem pred leti kot novinar sodeloval na enem od takšnih srečanj Vesela s finančniki strank o tem, kako izvajati spremenjeno zakonodajo o financiranju kampanj in strank. 

A takrat ni bilo tako vroče. 

Le upamo lahko, da računsko sodišče res ne bo zlorabljeno za politične igrice, ki smo jih v zgodovini države videli že veliko.

In da bo vpliv vsega skupaj na delo revizorjev tak, kot je Vesel dejal Staričevi: "Ti pritiski gotovo ne bodo prestrašili nikogar, ne bodo pa niti posebej motivirali, da bi zapisali karkoli, kar ni objektivno res." 

Kam gre TVS?

Pogovor z Veselom je bil v Odmevih na dan, ko javna RTV, čeprav dobijo letno skoraj sto milijonov evrov prispevkov, ni poročala o zaključku največje vojaške vaje slovenske vojske v zadnjih letih. 

Napovedani so bili preleti ameriških in madžarskih reaktivcev. Skupna vaja z zavezniki je bila politično sporočilo.

Drugačno od sporočil prejšnje vlade, kjer je tedanji obrambni minister Karl Erjavec zaradi preveč dobrega sodelovanja z ZDA, tako se je vsaj zdelo, odstavil poveljnika vojske Miho Škerbinca.

Da TVS ni poročala, nam nekaj pove o javni televiziji danes. So pa poročali na komercialni Pop TV, na Planetu in pri drugih medijskih igralcih, ki jih ne financiramo vsi državljani s prispevkom. 

Sporočilo javne televizije je bilo, da države ne jemlje resno. Pričakuje pa od te države generalni direktor Igor Kadunc več denarja.

Dogajanje je bilo dodatno nenavadno, ker bo prihodnji teden obletnica nastanka države, h kateri so s pogumom in privrženostjo skupnemu dobremu, za kar so žrtvovali tudi življenja, največ prispevali prav vojaki in policisti.

Njihova kri je omogočila, da ne živimo več v totalitarnem režimu in da smo danes del razvite EU in zavezništva Nata.

V času osamosvajanja in nastanka države je bila z vojsko in policijo tudi javna televizija. 

Danes rajši hodijo z Galetom. In Danielom Malalanom.