Luka Dončić
Tadej Pogačar
Pariz 2024
Sobota, 3. 8. 2024, 22.01
3 ure, 21 minut
Tomaž Ambrožič: Pritisk je privilegij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Olimpijska zmagovalka s šampionsko mentaliteto - zlata slovenska judoistka Andreja Leški.
"Pritisk je privilegij." Te besede je nekoč izrekla ameriška teniška legenda Billy Jean King, danes pa "shranjene" na posebnem obeležju pospremijo igralke in igralce ob vstopu na ameriško teniško svetišče – teniško areno v Flushing Meadows v New Yorku, kjer se najboljši teniški igralci na svetu vsako leto merijo na turnirju US Open.
Billie Jean King je ena najboljših teniških igralk vseh časov, ki je osvojila kar 39 zmag na turnirjih za grand slam. Ko je leta 2000 vodila ameriško teniško reprezentanco na tekmovanju za Pokal Federacij, so bile to besede, s katerimi je poskušala vliti samozavest svoji takratni varovanki Lindsay Davenport v pripravah na dvoboj proti španki Arantxi Sanchez Vicario. Davenportova je v dvoboj odhajala neprepričana, celo prestrašena, saj ji Sanchezova kot igralka ni ustrezala.
Šlo je za dvoboj, ki bi lahko odločil ameriško ubranitev naslova v tem tekmovanju. Sanchezova Davenportovi enostavno ni ustrezala in strah pred porazom je bil očiten. "Pritisk je privilegij in veliki šampioni se mu prilagodijo," so bile besede Kingove, ki so v odločilnih trenutkih pred dvobojem dosegle svoj namen. Davenportova je tekmo dobila in Američanke so obranile naslov prvakinj v Pokalu federacij.
Modrost, ki jo je izrekla Billy Jean King, je tisto, kar loči šampione od ostalih, ki jim (z)manjka tisto nekaj, da bi stopili na najvišjo stopničko.
Mentaliteta zmagovalca ni vedno povezana zgolj z zmagami
Šport je danes krut, prežet s pričakovanji, ki si jih športniki ustvarijo sami in jim jih postavi okolje, v katerem živijo in tekmujejo. Olimpijske igre predstavljajo najvišjo stopnjo pritiskov in pričakovanj. Solze sreče in razočaranj so postale zaščitni znak modernega gladiatorstva, ki za nas pred TV zasloni predstavlja zgolj z adrenalinom prežet navijaški dan.
A vse se zdi tako preprosto in logično, ko občudujemo velike šampione pri njihovem zmagoslavju. Športniki se zavedajo, kam vstopajo, ko se podajo na pot za svojimi sanjami. Porazi jih delajo močnejše in tudi če se ne okitijo z medaljami in naslovi, jih šport naredi boljše in tudi srečnejše.
A nekatere posameznike šport naredi večne. To so tisti, ki pritisk razumejo, kot nekaj, v čemer uživajo, nekaj, kar jih podžge, da iz sebe izvlečejo vse in še več. Zmagovalna miselnost kljub talentu, ki nekatere športnike obdari ob rojstvu, ni samoumevna. Se pa skriva v podzavesti vsakega od nas, ko razmišljamo o mejah, ki so pred nami.
Na olimpijski nastop naše plezalke Janje Garnbret v Parizu še čakamo. Olimpijska prvakinja iz Tokia se bo v tekmo zagotovo podala s šampionsko samozavestjo.
Najuspešnejši slovenski trener juda Marjan Fabjan je olimpijski naslov Andreje Leški pospremil z besedami, da mu je bilo takoj jasno, da je naša judoistka sposobna osvojiti zlato medaljo. Njen obraz in mimika telesa pred začetkom vsake borbe sta po Fabjanovih besedah nakazovali, iz kakšnega testa je Andreja. Odločena, da bo zmagala.
Mentaliteta zmagovalca ni vedno povezana zgolj z zmagami. Predstavlja stanje, v katerem športnik pritisk začne sprejemati izključno kot izziv in kot priložnost. In tako pritisk postane privilegij, ki ga je potrebno izkoristiti in ne zamuditi. Sproščenost, ki je seveda povezana s tem, da pritisk začneš razumevati drugače, nič ne šteje, če s pritiskom ne pride tudi priložnost. Vsak poraz ali pa razočaranje je nekaj povsem drugega, če ga doživiš zato, ker si bil odločen zmagati, in ker veš, da si tega tudi sposoben.
Da si športnik lahko privošči ta privilegij in se s pritiskom spopade tako, kot se spopadejo najboljši, seveda ni stvar odločitve v tistem trenutku. Za cilje se trenira, odreka in živi leta in leta.
Obrazna mimika in osredotočenost pred odločilno tekmo prideta v paketu z vsem odrekanjem, odločnostjo in samozavestjo.
Trije mušketirji, ki trasirajo pot
Slovenski šport živi svojo zlato dobo. Tudi zato, ker ima vse več neverjetnih športnic in športnikov mentaliteto zmagovalca. Vsaj trije so tisti, ki vlečejo ta voz in kažejo smer ostalim.
Kakšen privilegij je boriti se za zmago na Dirki po Franciji, je iz etape v etapo dokazoval Tadej Pogačar. Vsaka etapa je predstavljala nov izziv in novo priložnost. Kalkulacije o tem, kako je pametno braniti prednost, pri njem niso štele. Ni se zanašal na slabosti tekmecev, pač pa na svoje sposobnosti. In v tem je užival ter zmagoval z nasmeškom na obrazu. Nobena prednost ni bila dovolj velika.
Neverjetni Tadej Pogačar je na letošnji Dirki po Franciji dobesedno deklasiral nasprotnike.
Čeprav ima na svojem "računu" že 45 zmag v Svetovnem pokalu ter 13 zlatih medalj z olimpijskih iger ter svetovnih in evropskih prvenstev, je Janja Garnbret "lačna" novih izzivov in dokazovanja tudi v Parizu. Da je pritisk, ki jo obdaja, privilegij, kaže na vsakem koraku, a vsako novo tekmo jemlje, kot bi bila to prva tekma, na kateri lahko zmaga.
Povsem enako velja tudi za tretjega znanilca šampionske dobe slovenskega športa Luko Dončića. Vsaka tekma mu je v izziv in zabavo, ambicije pa vedno najvišje. Poškodbe in utrujenost niso ovira, da si ne naloži še večjega pritiska in sprejme še večja pričakovanja okolja. Prav to ga namreč poganja, da postane ne samo še boljši, pač pa najboljši. Vse, kar je manj, ga ne bo nikoli zadovoljilo.
Tako kot so se leta 2017 s "pritiskom" v finalu Eurobasketa spoprijeli košarkarji in so se na letošnjem evropskem prvensvtu tudi nogometaši, se sedaj s pričakovanji javnosti spoprijemajo odbojkarji in rokometaši. Tudi trije porazi v finalih evropskega prvenstva v odbojki naših reprezentantov niso ustavili, da si sami ne bi naložili še večjega pritika. Ker vedo, da so tega sposobni in ker vedo, da je točka, do katere so prišli, v bistvu privilegij. Vidijo cilj, zahtevnost njegovega uresničenja pa izziv in priložnost, na katero so čakali.
Vsem omenjenim slovenskim šampionom je skupno to, da jim zgolj zmaga ni glavni cilj. Cilj je premagati nasprotnike in dokazati samemu sebi, da so lahko najboljši.
Slovenski odbojkarji so se v izločilne boje olimpijskega turnirja uvrstili že po zmagah nad Kanado in Srbijo. So s svojo odločenostjo sposobni priti na sam vrh?
Zmagovalna mentaliteta je virus, ki se ga vsi želimo nalesti. Slovenski športniki so, kot kaže, "kužni" kot že dolgo ne in skupno bivanje v olimpijski vasi je okolje, ki očitno dobro vpliva na vse. Porazi, ki so se in se bodo dogajali, so del zmagovalne mentalitete. Tako kot je Tadej Pogačar dvakrat premoč na Dirki po Franciji moral priznati svojemu velikemu tekmecu Jonasu Vingegaardu, tako je tudi Luka Dončić letos moral priznati kar nekaj porazov.
S pritiski in velikimi pričakovanji se v vsakdanjem življenju srečuje vsak od nas. Od najbolj preprostih pa do najbolj eksistencialnih. Ti pritiski niso enostavni in jih žal vsi ne prenašamo tako, kot bi si želeli.
A ne gre obupati. Če kje, imamo v slovenskih športnikih dovolj primerov, ki nam lahko dajo prepotreben navdih, da je pritisk privilegij. Ker s seboj prinaša priložnosti in pričakovanja. To, da nekdo od nas nekaj pričakuje, je namreč tudi privilegij, saj so ta pričakovanja zgolj posledica naših sposobnosti.
Kdo drug bo zaupal v nas, če ne bomo mi sami. Življenje je prekratko, da bi bili zgolj opazovalci. Odkrivajmo nove izzive in ustvarjajmo pričakovanja. Ter tudi praznovanja. Tako kot to počno naši športniki.
Siolov kolumnist Tomaž Ambrožič, soustanovitelj, partner in direktor športnomarketinške agencije Sport Media Focus, ki deluje od leta 1997. Sicer diplomirani pravnik, ki je že tri desetletja v športnomarketinških vodah. Sodeloval je pri organizaciji nekaterih največjih športnih dogodkov pri nas. Je tudi prejemnik posebnega priznanja Društva za marketing Slovenije leta 2013. Kolumne na Siolu objavlja vsako prvo nedeljo v mesecu.
