Sobota, 1. 6. 2024, 23.06
5 mesecev, 2 tedna
Tomaž Ambrožič: Kdor ne plača, ni Sloven'c, hej, hej, hej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,01
Za slovenske navijače se prihodnji teden začenja Evropsko prvenstvo v nogometu. Bodo lahko skakali ali bodo kršili avtorske pravice trgovca?
V zadnjih tednih smo Slovenci še enkrat več pokazali svetu, česa smo sposobni na športnih prizoriščih. Drugo zaporedno slavje slovenskega kolesarja na Giru d'Italia, nadaljevanje izjemnih predstav slovenskih odbojkarjev, vrhunske predstave Luke Dončića v ligi NBA in še bi lahko naštevali. In ko hkrati slavimo uspehe slovenskih športnikov, nas na drugačno slovensko realnost opomni zgodba glede registracije navijaškega napeva ene od trgovskih družb, ki ponosno oglašuje ta napev ter priznava, da je zdaj ona lastnica besed, ki tako močno zaznamujejo slovensko športno identiteto.
Nič novega, bi lahko tudi rekli. Odraz razmišljanja, kako najti bližnjico do uspeha. Časi, v katerih živimo, dovolijo vse, da si le hitrejši od drugih, spretnejši in seveda uspešnejši. Prostora za načelnost, poštenost in kreativnost ni. Ali je kaj sveto, ni več pomembno. Štejejo druge sposobnosti, in tisti, ki je pri tem uspešen, se lahko drugim smeji v obraz.
Ne moreš biti lastnik nečesa, česar nisi ustvaril ali kupil
Morda malo pretiravam, ampak potezo, ki si jo je privoščil Hofer, je mogoče razumeti tudi tako, kot je zapisano v naslovu. Če ne boste plačali, tudi ne boste skakali.
A zgodba, ki je pripeljala do tega, da tako radi skandiramo legendarni napev "Kdor ne skače, ni Sloven'c", ima povsem drugačno sporočilo.
Devetdeseta leta, takoj po rojstvu lastne države, so bila močno v znamenju dokazovanja na vseh področjih. Da lahko preživimo sami, da si lahko izborimo mesto pod soncem in da si lahko izborimo tudi spoštovanje drugih narodov. Športniki so pri tem naredili ogromno, tako za državo kot za vse nas, ki smo potrebovali samopotrditev, da Slovenci kot narod nekaj veljamo tudi v zahtevni športni areni, kjer se vsi borijo proti vsem.
Denar ni bil motiv za vse te športnike, ki so orali ledino in navdahnili navijače, da so skupaj z njimi slavili ter jih spodbujali pri novih mejnikih. Vzdušje za Bežigradom, v Tivoliju, Zlatorogu, Ljudskem vrtu, Planici, Kranjski Gori in drugih športnih arenah po Sloveniji je dajalo krila slovenskim športnikom ob koncu 90. let in ta tako značilen element slovenskega športnega DNK je ponarodel. Kot otroci so ga z veseljem ponavljali Luka Dončić, Janja Garnbret, Tadej Pogačar, Benjamin Šeško in mnogi drugi. In tako ga danes navdušeno ponavljajo nove generacije, ki bodo poskrbele, da se bodo uspehi nadaljevali tudi v prihodnosti.
V prejšnjem tednu nas je z veliko zmago na prestižni tritedenski Dirki po Italiji razveselil Tadej Pogačar.
Verjamem, da so bili v Hoferju ponosni in navdušeni, ko so ugotovili, da tega pred njimi še ni nihče registriral. In da se jim ponuja izjemna priložnost, da nekaj, kar nas tako močno povezuje, postane njihovo. Morda se jim je to celo zdelo nedolžno, ne vem pa, ali so v tem res videli tudi kaj resnične kreativnosti. Morda tudi, ampak če se odločiš, da to zaščitiš z namenom, da postane tvoja lastnina, potem težko upravičuješ tako dejanje s tem, da želiš navijače spodbuditi k še večji podpori slovenskih športnikov.
Meni to deluje perverzno.
Seveda njihovi izdelki, ki bodo nosili blagovno znamko "Kdor ne skače, ni Sloven'c", ne bodo brezplačni. Tudi ne bodo z njihovo podporo financirali slovenskega športa. Ker ga do zdaj tudi niso, ker jim enostavno ni bil dovolj zanimiv.
So jim pa seveda zanimivi številni navijači, za katere bodo zelo veseli, da pridejo k njim v trgovino in kupijo njihove izdelke. Ni zelo redko, da imajo korporacije kupce za naivneže, ki jim z dobro reklamo lahko prodajo vse. Tudi zato, ker je res, da smo pogosto zelo "lahki" za dobiti in da bo tako tudi v prihodnje.
Hkrati je težko razumeti, kako je lahko urad za intelektualno lastnino sploh sprejel takšno pobudo za registracijo blagovne znamke. Težko je sprejeti argument, da v času pandemije covid-19, ko je postopek registracije potekal, temu nihče ni vložil ugovora. Je naša kulturna dediščina, kamor menim, da sodi tudi ta navijaški napev, res lahko predmet trgovine in plen spretnejših?
Zakaj bi sploh sponzorirali slovenski šport?
Četudi ima poteza Hoferja svoje zagovornike, ki v tem ne vidijo ničesar slabega in jim je celo žal, zakaj se sami niso tega spomnili, to v nobenem primeru ni dobro za šport. Ni dobro za vsa tista podjetja in blagovne znamke, ki zavestno podpirajo slovenski šport in se zavedajo, da so sponzorska sredstva v majhni državi, kot je Slovenija, ključna za razvoj in preživetje športnih panog ter za kolikor toliko primerne pogoje za tekmovanja s finančno bistveno močnejšimi tekmeci.
Res je, da jih je premalo, a vseeno imamo v Sloveniji veliko podjetij, ki že desetletja močno financirajo slovenski šport. Igrajo celo vlogo, ki bi jo morala igrati država.
In prav tistim podjetjem, ki se zavedajo, da šport ne zraste na travniku, ni vseeno, da se s slovenskim športom in njegovimi navijači želi povezovati znamka, ki je slovenski šport ni nikoli resno zanimal. Seveda je to lahko tudi znak: le zakaj bi bila podjetja družbeno odgovorna in bi podpirala slovenski šport, če obstajajo bližnjice, ki so tudi bistveno cenejše?
Si predstavljate, da se družbe, kot so na primer Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, NLB, Telemach, Mercator, Petrol, Pivovarna Laško Union in tudi druge, odločijo, da povsem opustijo sponzoriranje slovenskega športa? Jaz si ne.
Verjamem, da bomo vsi, ki smo kadarkoli navdušeno poskakovali in proslavljali športne dosežke, prepoznali to neiskreno potezo, ki se želi polastiti navijaške duše. Ne, Hofer, to preprosto ni FER do športa in njegovih navijačev.
Siolov kolumnist Tomaž Ambrožič, soustanovitelj, partner in direktor športnomarketinške agencije Sport Media Focus, ki deluje od leta 1997. Sicer diplomirani pravnik, ki je že tri desetletja v športnomarketinških vodah. Sodeloval je pri organizaciji nekaterih največjih športnih dogodkov pri nas. Je tudi prejemnik posebnega priznanja Društva za marketing Slovenije leta 2013. Kolumne na Siolu objavlja vsako prvo nedeljo v mesecu.
