Petek, 17. 4. 2020, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Nova razmerja moči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,72
16
Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve.
Slovenija je postala članica zveze NATO leta 2003 v paketu s šestimi ostalimi državami. To je bil drug krog širitve zveze NATO po padcu Berlinskega zidu. Takrat je bila sprejeta t. i. Vilnuška skupina. V prvem krogu leta 1999 so članice postale države Višegrajske skupine (V4). Slovenija je v prvem krogu širitve izpadla, ker ni bila del tega bloka. V pogajanjih o Sloveniji je bila na tehtnici še Romunija, in ker nekatere države Romuniji niso bile naklonjene, je izpadla še Slovenija.
Takrat se je izkazalo, da bi bilo članstvo v V4 za Slovenijo dobro. Globalne velesile Evropo delijo na bloke, saj jim takšen pristop olajša diplomatske napore, hkrati pa tudi povzroča delitve znotraj Evropske unije. Zaradi sprememb v razmerjih moči zadnjih nekaj let v Evropi nastajajo nove iniciative, trenutna kriza pa delitve še bolj poudarja.
Odločujoči moment za generalnega sekretarja
Z vsakim dnem je bolj očitno, da zdravstvena kriza, povezana s koronavirusom covid-19, izpostavlja pomanjkanje globalnega voditeljstva. Že od začetka krize je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) tarča kritik, zadnja poteza ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da zaustavi nakazilo finančnih sredstev ZDA tej organizaciji, pa lahko korenito zamaje obstoj WHO v prihodnje. Dejstvo je, da WHO ni uspela zavzeti prostora globalne koordinacije pri pripravi odgovorov na pandemijo covid-19. A ne zgolj WHO, v tem trenutku pogrešamo tudi Združene narode.
Generalni sekretar Antonio Guterres.
Trenutna kriza bi lahko bila odločujoči moment, ki bi zaznamoval mandat trenutnega generalnega sekretarja Antonia Guterresa. A v javnosti ZN niso vidni. Ne zasledimo razprav in odločitev o ukrepanju na tej ravni. Moč in vidnost takšnih organizacij je sicer mnogokrat odvisna od medijske prisotnosti vodilnih oseb ter njihove sposobnosti upravljanja odnosov z mediji. Naj dvigne roko tisti, ki ve, kdo je direktor WHO.
Pomanjkanje globalnega voditeljstva, Kitajska spet v ospredje
Zaradi pomanjkanja vidnosti globalnih igralcev v ospredje stopajo države, tako na nacionalni ravni kot na ravni političnih interesov velikih sil, ki jih v tem primeru manifestirajo z uporabo t. i. mehke moči. Pandemija je omogočila vpeljavo mehke moči, ki jo močnejše države prikazujejo v regijah, kjer si že dlje časa želijo uveljavljati moč in vpliv. Kitajska je svojo pomoč Srbiji medijsko zelo močno podprla. Srbijo so prelepili t. i. "jumbo" plakati, na katerih se predsednik Vučić javno zahvaljuje kitajskemu predsedniku, "bratu Šiju", kot ga sam poimenuje.
V tej zgodbi je Kitajska zasenčila Evropsko unijo, ki je dejansko Srbiji v zadnjih letih donirala več sredstev in pomoči. A medijsko je EU v Srbiji pogorela, ko je Vučić problematiziral najavo predsednice Evropske komisije, da omeji izvoz medicinskih pripomočkov iz držav EU. Srbi so to interpretirali kot odrekanje podpore njim, kar so Kitajci izkoristili in s tem izboljšali svoj ugled ter povečali vpliv v regiji. Ta pa zagotovo ne bo brezplačen.
Srbski predsednik Vučić se je zahvalil Kitajcem za pomoč.
Nasploh se postavlja vprašanje, kaj bo s Kitajsko iniciativo En pas, ena pot, na kateri Kitajska uporablja gospodarsko moč za doseganje večjega političnega vpliva, ki je vedno bolj prisoten tudi v državah Zahodnega Balkana. Kitajska bo zaradi epidemije novega koronavirusa prizadeta ne zgolj zaradi posledic na območju Kitajske, temveč tudi zaradi manjšega izvoza, ki bo posledica zaustavitve celotnega globalnega gospodarstva.
A po drugi strani bodo Kitajci lahko izkoristili krizo vodenja v zahodnem svetu še bolj v svojo korist in ponudili pomoč manjšim državam. Takšna pomoč bo za Kitajsko majhen zalogaj, za države pa izjemno pomembna. Tako gre tudi razumeti odločitve nekaterih držav, da zaščitijo svoje strateške vire in do nadaljnjega ustavijo prodajo podjetij tujcem. Strah, da bi lahko tuje države po zelo nizki vrednosti prišle do lastniškega deleža v pomembnih podjetjih, bi se lahko izkazal za utemeljen.
Slovenija potrebuje zaveznike
Zavezništva so sklenjena zaradi interesa, medtem ko je udejstvovanje v mednarodnih organizacijah težnja po čim večji urejenosti in jasnosti v odnosih med državami. Po zdravstveni krizi bosta prišli gospodarska in politična kriza. Odnosi znotraj zavezništev bodo po tej krizi drugačni, spremembe lahko pričakujemo tudi v delovanju mednarodnih organizacij. Pred izzivi, kako naprej, se bo znašla tudi Evropska unija. Lahko se zgodi, da se bo tehtnica moči institucij EU še bolj povesila na stran članic. Slovenija se bo kot majhna država morala zaščititi pred zunanjimi vplivi, znotraj EU pa se pridružiti bloku, preko katerega bo lahko uveljavljala tudi svoje interese.
V zadnjih letih so države članice Višegrajske skupine, predvsem zaradi usklajenosti znotraj te skupine, postale bolj vplivne tudi kot članice EU. Če bodo interesi držav V4 skladni s slovenskimi interesi in če bo usmeritev V4 takšna, da bosta to skupino kot kredibilnega partnerja pri tvorjenju trdega jedra EU videli tudi Avstrija in Nemčija, je za Slovenijo strateško pomembno, da je tu zraven. Takšno zavezništvo je lahko pomemben dejavnik stabilnosti in razvoja Evropske unije v prihodnosti.
16