Naš Pegasus in hudi Lenarčič

Ko gre za Pegasus, Slovenija ni med državami, kjer so odkrili znake izraelskega obveščevalnega znanja. Leva opozicija pa s pomočjo svojih medijev poskuša ustvariti vtis, da vlada Janeza Janše (SDS) vendarle nezakonito nadzoruje s pomočjo Izraelcev. Premier Janša se je lani na obisku v Izraelu sestal s predstavniki podjetja, ki je za Pegasusom, so obširno opozarjali te dni. Nič pa niso omenjali, da so pa poslanci razpravljali o našem Pegasusu, ko so zavrnili povišanje sodnika Aleksandra Karakaša. Ker imajo tam slabo vest. Pred poslanci je bila celo hujša zloraba oblasti od tiste, ki je na noge dvignila lep del medijev in javnosti v Evropi. Povsem nesporna in dokazana. Za vpletene pa so predlagana napredovanja. Največji mediji so o tem molčali, ker zlorab ni zagrešil Janez Janša ali desnica. Druga stran jih je. Levica in njihovi "neodvisni" policisti, tožilci in sodniki. Pa tudi mediji, ki so večinoma molčali ali celo pomagali.

Pri nas so Pegasus kar sodniki

Povišanje Karakaša, ki ga je predlagal sodni svet, so poslanci zavrnili že drugič. Dogajanje, ki je razlog zavrnitve, pa kaže, da za prisluškovanje političnim nasprotnikom in novinarjem, da bi jih diskreditirali ter uničili, oblast pri nas ne potrebuje obveščevalnega znanja izraelskih podjetij in majhnih kriminalcev, ki bi preiskovali prostore konkurenčne stranke, kar je nekoč sprožilo afero Watergate v ZDA, ki je na koncu odnesla predsednika Richarda Nixona, ki je na posnetku:

Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Pri nas vlogo izraelskih tehnoloških podjetij in ameriških majhnih kriminalcev opravijo uradne ustanove: kriminalisti, tožilci in sodniki. Predvsem tisti z znanjem in izkušnjami iz prejšnjega totalitarnega sistema, ki ga simbolizira jugoslovanski diktator Josip Broz, ki je na posnetku ob Nixonu.

Za te sodnike se javno še posebej poudarja, da so neodvisni. A to je laž.

To so pokazala tudi tajna prisluškovanja in sledenje nekdanjemu županu Maribora Francu Kanglerju, ki so se začela po tem, ko je ta na volitvah premagal prejšnjega župana iz vrst SD Borisa Soviča, ki ga je prva vlada Janeza Janše po porazu imenovala za veleposlanika v Izraelu. 

Prisluškovanja Kanglerju je odrejal bivši uslužbenec tajne službe bivšega komunističnega režima (SDV) in pozneje funkcionar Sove Janez Žirovnik. Če ga ni bilo v službi, so policisti in tožilci počakali, da ne bi odločal napačni sodnik. Več o tem, kako so pri nas obveščevalci sodniki, tudi z ocenami dogajanja nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, lahko preberete tukaj: UNIČEVANJE KANGLERJA: NEPOŠTENO SOJENJE IN ZLORABE OBLASTI

Posledice, ker so na udbovski način zbrani podatki uhajali v javnost, so bile nenavadne vstaje v Mariboru in neverjetna množica kazenskih postopkov proti Kanglerju, ki je zaradi hudega pritiska sčasoma odstopil kot župan drugega največjega mesta v državi. 

Višji sodniki, med njimi Karakaš, ki bi na Žirovnikovo zlorabo sodne funkcije, ker se ni izločil, po pritožbi odvetnikov o nepoštenem ravnanju, morali reagirati, so pritožbe ignorirali.

To je bilo pomembno, omogočilo je namreč, da je lahko leva večina v državnem svetu odvzela mandat državnemu svetniku Kanglerju. Na način, ki je bil videti zakonit, so s tem dosegli, kar jim je prvič spodletelo, ko Kanglerju po volitvah niso potrditi dobljenega svetniškega mandata. Nepotrditev mandata jim je kot očitno zlorabo oblasti razveljavilo ustavno sodišče. V drugo je kraja mandata uspela. To je bila prevara tudi volivcev, ki so glasovali.

Kanglerja so z leve poskušali uničiti in izbrisati. Sodniki v Mariboru so jim pri tem pomagali.

Tudi s sojenjem na višjem sodišču, v katerem je sodeloval Karakaš, ki je bil od takrat že dvakrat predlagan za napredovanje v vrhovnega sodnika, da bi okrepil oddelek, ki ga vodi Branko Masleša. Masleša je bil v prejšnjem sistemu sekretar Zveze komunistov na sodišču. Partijski funkcionar med sodniki. Videza nepristranosti ni.

Tudi kandidaturo Masleše za "neodvisnega" vrhovnega sodnika je državni zbor prvič zavrnil. V zgodovino pa se je Masleša zapisal, ko je ustavno sodišče, ker se ni izločil iz sojenja v primeru Patria, ugotovilo, da je bilo sojenje, zaradi katerega je moral Janez Janša v času volilne kampanje leta 2014 v zapor, nepošteno. Zaradi Masleše. Razveljavili pa so ustavni sodniki povsem soglasno vse sodbe v primeru Patria proti Janši, ker je v njih manjkala nujna vsebina, kaj je sploh kaznivo dejanje.  

Je pa bil pravnomočno obsojen že pokojni Jure Cekuta, ker je od Hansa Wolfganga Riedla in direktorja v podjetju Patria Reija Niitynena na svoj avstrijski bančni račun dobil 460.875 evrov za informacije, ki jih je pridobival z obrambnega ministrstva, ki ga je takrat vodil Karl Erjavec. Več o tej sodbi lahko preberete tukaj.

Sodni svet, ki je napredovanje Karakaša predlagal, je že po drugi zavrnitvi protestiral, da gre za nedopustno politizacijo sodstva. To so trdili po zavrnitvi napredovanja sodnika, ki je sodeloval v presojanju hude sodne zlorabe oblasti na način, ki je dodatno osramotil sodstvo.

Po vrhu  je šlo za presojanje ravnanja in za posledice, ki jih nihče drug, kot višji sodniki, ni mogel preprečiti. Da je vrhovno sodišče pozneje razveljavilo sodbe, ni pa vrnilo mandata Kanglerju.

O prisluškovanju, sledenju in podobnem odločajo sodniki zaupno. Komisija za nadzor obveščevalnih služb državnega zbora tega ne sme nadzorovati, ker gre za konkretne primere in je vsak tak nadzor razumljen kot poseg v neodvisnost sodstva.

Le višji sodniki lahko preverijo ravnanje nižjih v sodnih postopkih. In višji sodniki, s Karakašem vred, se niso izkazali kot varuhi poštenega ravnanja. Ravno obratno. 

V parlamentu je Karakaševo napredovanje ta mesec na vso moč branila koalicija KUL, poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB, ki jim je zloraba oblasti v preteklosti koristila. Ob izgubi oblasti Kanglerja v Mariboru je bila posledica še izpad desne SLS iz parlamenta. Konkurenčne stranke. Zlorabo zaradi tega nagrajujejo. Maša Kociper (SAB) je Karakaša pred glasovanjem označila celo za reveža, ki ni nič vedel in ni nič mogel ter je zdaj žrtev desne politike.

Sanjalo se mu ni, bi lahko nadaljevali logiko poslanke, da gre za mariborskega župana Franca Kanglerja in da njegovi odvetniki, branil je Kanglerja takrat tudi današnji evropski sodnik Marko Bošnjak, opozarjajo na sodniški Pegasus. 

Kdo je za našim Pegasusom?

Kaj vse je za našim Pegasusom, kaže še nekaj nenavadnih dogodkov v mariborskem sodstvu. Komisija za etiko sodnega sveta je pozneje kršitev kodeksa ugotovila pri več sodnikih, ki so jih mediji ujeli na strankarskih prireditvah. Pri Žirovniku, ko se je udeležil slavja današnjega župana Maribora Saša Arsenoviča, ki je ta na zadnjih lokalnih volitvah premagal prav Kanglerja. Podobno sta kodeks kršila sodnika Matjaž Štok in Slavko Gazvoda, ki sta se v času kampanje pred zadnjimi evropskimi volitvami slikala s kandidati SD na evropskih volitvah, posnetek pa je stranka SD sama objavila v reklamne namene, a brez oznak, kdo so sodniki:

Foto: odbor2015  

Posnetek in celotno dogajanje pokažeta, kako pomembno je, kdo izbira sodnike, tožilce ter obvladuje policijo, in zakaj je tako bridek spopad za izbiranje delegiranih evropskih tožilcev. Tako trd, da so vanj z leve vključili celo podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, za dosego ciljev pa so pripravljeni žrtvovati tudi dobro državljanov. 

Mnenja Skupinska slika Timmermansa s Fajonovo, pa še Lenarčič zraven

Levica se z vsemi silami bori za sistem, po katerem o kandidatih odloča tožilski svet, v katerem si je, ko je še vladala, zagotovila večino, nič pa ne sme vplivati vlada, ker je desna. 

Ni težko ugotoviti, zakaj. Za nove Pegasuse. Tisti, ki obvladuje vse, lahko stori marsikaj, in levica obvladuje skoraj vse. Le vlade nima.

Da bi na vrh spravili svoje kadre, so z leve pripravljeni uporabiti vsa sredstva. Tudi vse moči, ki jih imajo v Evropski komisiji. Kamor je prejšnja vlada Marjana Šarca spravila Janeza Lenarčiča.

Njegov kabinet že več tednov zavrača pojasnila, za katera sem jih prosil o tem, zakaj so podprli pogojevanje milijardne finančne pomoči državi. Lenarčič je te dni povedal, da se nikoli in nikjer ni zavzemal za to, da bi Sloveniji "kakorkoli pogojevali, omejevali ali celo odvzemali evropska sredstva", in dodal, da "prav zaradi tega opozarja na ravnanja vlade, ki bi lahko državo pripeljala v precej neugoden položaj".

Novice Spopad med Lenarčičem in Janšo: Laže! #video

A po neuradnih informacijah iz Evropske komisije je kabinet Lenarčiča v razpravah pred potrditvijo slovenskega načrta za okrevanje podprl zahteve komisarjev za pravosodje Didierja Reyndersa, za vrednote Vere Jourove in za okolje Virginijusa Sinkevičiusa, da bi pred odobritvijo milijard razrešili še nekaj občutljivih političnih vprašanj in določili, na primer, rok za imenovanje delegiranih tožilcev, zagotovili večje državno oglaševanje v medijih opozicije ...

Ob kabinetu Lenarčiča sta te ideje podprla še kabineta komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija in komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson. Na večkrat ponovljeno vprašanje, zakaj so podprli te zahteve, so mi iz Lenarčičevega kabineta zadnje tedne uradno vsakič odgovorili, da gre za zaupno dogajanje pred končno odločitvijo, ki ga nikoli ne razkrivajo.

Zahteve, ki jih je podprl Lenarčičev kabinet, denimo o določitvi rokov za imenovanje delegiranih tožilcev, je kabinet predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zavrnil s pojasnilom, ki je v prevodu takšno: "Rokov (milestones) ni mogoče enostransko dodati, ker se je o tem treba dogovoriti z državami članicami. V tej fazi je to težko, kar bi pomenilo zamudo pri sprejemanju."

Foto: STA ,

Ker Lenarčič trdi, da ni bil nikoli za nobeno pogojevanje, bi lahko sklepali, da je njegov kabinet ravnal mimo volje šefa. Ali pa, da za Lenarčiča pogojevanje ni pogojevanje. Ali pa, da na vrhu Evropske komisije ne vedo, kaj se jim dogaja.

Te nejasnosti je premier Janez Janša komentiral z:

Komisar @JanezLenarcic laže. Pričakujemo, da bo sprožil postopek pred sodiščem, kjer je možno predložiti interne dokumente o postopkih odločanja znotraj EK. https://t.co/brT3Jv1gtV

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 23, 2021

Kdo laže, ker nimamo vohunske opreme Pegasus, še ni jasno. Bo pa to pokazal čas.

Jasno pa je že, da poteka divja bitka za kadriranje v organe, ki so jo naši politiki prenesli celo na raven Evropske unije, ker se v kadrih skriva priložnost za nove Pegasuse.

In za že znane in povsem "neodvisne" načine uničevanja tekmecev pred volitvami.

In s tem za vladanje.