Kaj je narobe s Hillary?

Po običajni logiki bi Hillary morala zmagati na teh volitvah. Ne le da je v vseh pogledih boljša kandidatka, je tudi edina izmed obeh kandidatov, ki je v resnici kvalificirana za to, da postane predsednica države. Te volitve bi morale biti popolnoma jasne – manjšina nasilnih zagovornikov nadvlade belcev voli Trumpa in to je to – Hillary doseže prepričljivo zmago, zanjo glasuje 80–90 odstotkov volivcev, vključno z mnogimi republikanci (ki so javno izjavili, da bodo volili Clintonovo). Kaj se torej dogaja?

• Bo Donald Trump v primeru zmage postal še bogatejši?

• Teorija o kretenu: kako si lahko Donald Trump privošči biti Donald Trump

• Slovenka, ki se iz Slovenije v ZDA vedno vrača s kovčkom, polnim žgancev

Argumenti za nasprotovanje Hillary … no, bom iskren, ne obstajajo. Vsaj na ravni realnosti, kjer ljudje vidijo skozi meglo, ki jo ustvarjajo teoretiki zarot. Argumenti zoper njo so mešanica laži, ki jih širijo njeni nasprotniki, in nezadovoljstva precejšnjega deleža Američanov, ki so na splošno nezadovoljni.

Ti ljudje so se odločili, da bodo svoje nezadovoljstvo usmerili na vladajočo stranko, zato ne bodo volili nobenega kandidata demokratov, pa naj gre za Clintonovo ali koga drugega.

Pri tem je pomenljivo, da je veliko republikancev javno izjavilo, da nikoli ne bi volili Trumpa, ker ni primeren za predsedniško funkcijo, ker ni vreden zaupanja in ker je na splošno precej grozno človeško bitje. To ni moje mnenje, temveč povzetek izjav vidnih republikancev.

Zato bo glasove tistih, ki niso ravno zadovoljni s svojimi življenji, dobil katerikoli predsedniški kandidat, ki ne predstavlja stranke, ki je trenutno na oblasti. Pri tem ni pomembno, da je vladajoča stranka komajda ali sploh ni kriva za težave, s katerimi se ti ljudje spoprijemajo, in da imajo ti ljudje včasih precej trhel občutek za realnost.

Nedavno je eden izmed televizijskih anketirancev izrazil svojo zgroženost in sumničavost, zakaj je bil Obama "na počitnicah", ko se je zgodil 11. september in ga obtožil, da je on kriv za vse skupaj. Pri tem je priročno pozabil, da je Obama postal predsednik ZDA leta 2008, torej sedem let po tem, ko se je zgodil 11. september.

Zato mnogim to, da ne bodo volili Clintonove, predstavlja protesten volilni glas. Menijo, da bodo, če bodo volili drugega kandidata, potem stvari drugačne in (vsaj upajo) tudi boljše.

Veliko republikancev je javno izjavilo, da nikoli ne bi volili Trumpa, ker ni primeren za predsedniško funkcijo, ker ni vreden zaupanja in ker je na splošno precej grozno človeško bitje. Foto: Reuters

Kaj je zagrešila Clintonova, da je v ljudeh vzbudila občutek, da je slabša kandidatka? Najprej je bila tista reč z elektronsko pošto. Namesto da bi uporabljala državne strežnike, je za opravljanje uradnih državnih poslov pogosto uporabljala zasebni strežnik za elektronsko pošto.

Mediji so to pojasnili kot Hillaryjin način skrivanja problematične elektronske pošte. No, ljudje, to bo približno to. Ni se zapletla v nič drugega, kar bi se zdelo škandalozno.

Eden izmed razlogov, da njeni nasprotniki tako vztrajno omenjajo to reč z elektronsko pošto, se skriva v tem, da nimajo nič drugega v rokavu, s čimer bi jo lahko napadli. Res je, to je bila malce škandalozna poteza z njene strani.

S svojega zasebnega strežnika je poslala na tisoče elektronskih sporočil, ki so jih nato predali FBI, da bi pregledal, ali se v njih skriva kaj problematičnega.

Njeni odvetniki so izbrisali vsa elektronska sporočila, ki so se jim zdela zasebna in zato nepomembna, saj bi njihovo razkrivanje pomenilo vdor v njeno zasebnost. Zadeva se je zaostrila, ko se je izkazalo, da Clintonova kakšnih 15 tisoč elektronskih sporočil ni takoj predala preiskovalcem, temveč se je moral FBI zanje bojevati do letošnjega poletja. To je bila nespametna poteza z njene strani in drži, vzbuja sume.

Kaj pa njena politika, je tudi ta problematična? No, ni. Njena politika je precej standardna in ne pretirano liberalna, vendar se ujema s politiko demokratske stranke (in z zdravim razumom – Clintonova hoče, da bi imeli kriminalci v rokah manj orožja, čemur je težko oporekati, medtem ko Trump hoče več orožja v rokah kriminalcev). Ima močno in jasno platformo – vemo, kaj bi počela kot predsednica.

• Pred prvim soočenjem Clintonova in Trump izenačena

• Starleta ostaja zvesta Hillary Clinton

• Clintonovi bežijo volivci, Trumpu denar

Zelo izkušena političarka je. Razume, kako deluje svet in svetovna politika, pa še pametna in iznajdljiva je. Razen v primeru, da volite strogo po strankarski liniji (kar počnejo skoraj vsi – demokrati vedno volijo za demokratskega kandidata, republikanci vedno volijo za republikanskega kandidata … razen, kadar je njihov kandidat tako strašljiv, da javno izjavijo, da bodo volili drugače…), Clintonova ponuja trdno platformo in politično ozadje, kakršnegakoli si lahko želite. Očitno je, da bi postala sposobna predsednica.

Kaj še govori proti njej? Izredno bogata je, njeno premoženje ocenjujejo na 11–53 milijonov dolarjev. Je to kaj slabega? Trumpovo premoženje ocenjujejo na 2,9 milijarde dolarjev (po Bloombergovem indeksu milijarderjev), večino te vrednosti pa predstavlja njegov nepremičninski imperij. Ne morete se pritoževati nad bogastvom Clintonove, če je njen nasprotnik še veliko bogatejši.

Največja težava Clintonove ima dve plati, pri čemer glede ene ne more storiti ničesar.

Kot prvo, Hillary preprosto ni kul. Ko ji je končno uspela spodobna šala, je to prišlo na naslovnice časopisov. Pred seboj ima težko nalogo: Obama je tako kul, da mu kulskost še pri ušesih gleda ven. Zdaj je tako skuliran in umirjen, da si lahko Trumpa privošči po mili volji,  ne da bi ga kdo za to kaznoval.

Ima tako visoka moralna stališča in je tako očitno kul tip, da lahko dela vse, kar hoče. Kot je zapisala revija Esquire (in je težko prevedljivo v slovenščino), je Obami "že zdavnaj zmanjkalo jebizmov", kar pomeni, da je Obama onkraj pogovorne fraze "jebe se mi", saj mu je zdaj vseeno, kako ga ljudje dojemajo.

Trump se v svoji knjigi hvalisa, da je "pokavsal" veliko žensk. Če se vam takšna oseba zdi kul ... Foto: Reuters

Pove in naredi to, za kar misli, da je najbolje. (Verjemite, stavek res zveni bolje v angleščini.) Clintonova ni kul. Trump je na neki način kul, to je na način, kot je lahko kul res hudoben ustrahovalec na šolskem dvorišču. Bil je pop zvezdnik, zato se zdi kul ljudem, ki ne sledijo resnični politiki, temveč radi gledajo resničnostne šove.

Trump se v svoji knjigi hvalisa, da je "pokavsal" veliko žensk. Če se vam takšna oseba zdi kul … no, potem imamo pred seboj druge težave. Toda razlika v tem, kdo je kul in kdo ni, ki jo je še posebej zaznati pri milenijcih (to je ameriških dvajsetletnikih), ki se preprosto ne zmorejo navdušiti za Clintonovo, predstavlja eno prepreko zanjo.

• Lahko sploh še kdo zaustavi Donalda Trumpa na poti v Belo hišo?

• Zakaj je ameriški veleposlanik v Sloveniji bolj slovenski od nekaterih Slovencev?

• Eden na steroidih, drugi bruhal v naročje japonskega premierja

Druga prepreka je njena splošna težava z demokracijo kot z institucijo. Mnogo volivci se ne poučijo dovolj, da bi lahko sprejeli informirano odločitev glede volitev. Če bi jo, bi Clintonova tako prepričljivo vodila v anketah, da bi se nam Trump še vedno zdel smešen. Zdaj se nam ne zdi več smešen, temveč preprosto strašljiv. Toda večina Američanov se pred volitvami ne pouči dovolj, da bi lahko inteligentno volila.

To je usodna hiba demokracije. Demokracija predpostavlja, da je volilno telo pametno in dovolj razumno, da bo izvolilo pravega kandidata. Ne morem si zamisliti boljšega sistema, kot je demokracija – zdi se, da dolgoročno deluje bolje kot katerikoli drug politični sistem.

To je velika težava demokracije. To je tudi težava Clintonove. In če se zgodi apokalipsa in zmaga Trump, bo to postala težava na svetovni ravni.